Appeal dismissed; enforcement costs for address data only allowed if creditor's address claim creates uncertainty.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the creditor's appeal regarding enforcement costs for obtaining the debtor's address data. The creditor argued that such data retrieval was necessary to verify ownership for a seizure, citing tariff rules, while the court held that costs are only recoverable if the creditor's initial address claim creates uncertainty. The court ruled that since the creditor provided an address and the seizure was successful, the data retrieval was not necessary and should not burden the debtor.
Legislator headnote
AI generatedZakon o izvršbi in zavarovanju, 15. člen; Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev, 10. člen; Stroški pridobitve podatkov o naslovu dolžnika so upniku priznavljani le, ko iz podatkov spisa izhaja negotovost o naslovu dolžnika, ki jo je upnik sam povzročil z napačno oznako.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožba se zavrne in se v II. točki izreka sklep sodišča prve stopnje potrdi.
II. Upnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.
[JEDRO]
Pridobivanje podatkov v primeru, ko ni nobenega indica o spremembi prebivališča dolžnika, ni potrebno za izvršbo in povzroča nepotrebne stroške upniku, v kasnejši fazi pa dolžniku.
Pridobivanje podatka o naslovu dolžnika pa je po stališču sodišča druge stopnje potrebno, ko iz podatkov spisa izhaja negotovost o naslovu dolžnika, kar je v konkretnem primeru, ko je v predlogu za izvršbo upnik navedel drug naslov, v postopku vročanja sklepa o izvršbi pa je sodišče ugotovilo pravilni naslov dolžnika, na katerem je izvršitelj tudi opravil rubež.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je dolžniku naložilo, da mora v 8 dneh upniku povrniti 68,91 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov, to je stroškov izvršitelja, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka). V presežku je upnikovo stroškovno zahtevo z dne 27. 6. 2018 zavrnilo (II. točka izreka).
2. Zoper zavrnilni del sklepa se upnik pravočasno pritožuje zaradi bistvene kršitve določb postopka iz prvega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ in zmotne uporabe materialnega prava iz 3. točke prvega odstavka 338. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ter predlaga razveljavitev izpodbijane odločitve in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek, podrejeno spremembo izpodbijanega dela sklepa tako, da se stroškovnemu zahtevku v celoti ugodi. V pritožbi povzema dejansko stanje in razloge prvostopenjske odločitve. Meni, da stališče sodišča ni pravilno. Citira zakonske določbe petega odstavka 38. člena ZIZ, 8. in 10. člena Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (v nadaljevanju Pravilnik). Pri stroških vpogleda v register motornih vozil gre za stroške vpogleda v javni register po 10. členu Pravilnika, ta strošek pa je za opravo izvršbe potreben, saj se brez vpogleda v register motornih vozil izvršitelj ne bi mogel seznaniti z dolžnikovim lastništvom motornega vozila in na podlagi tega podatka opraviti rubež. Sklicuje se na sklep VSL II Ip 2751/2015. Mnenja je, da je izvršitelj ustrezno obračunal poizvedbo v registru motornih vozil s sklicevanjem na tarifno številko 15, pri čemer je upoštevaje vrednotenje dela izvršitelja po podobnosti obračunal v znesku, ki ga tarifa sicer predvideva za pridobitev podatkov o naslovu prebivališča in zaposlitvi dolžnika.
Graja stališče sodišča o nepriznanju stroškov za vpogled v register CRP, in sicer, da bi bila pridobitev podatka o naslovu dolžnika potrebna za izvršbo šele v primeru, če bi izvršitelj ob opravi prvega izvršilnega dejanja ali morebiti že prej ugotovil, da dolžnik na naslovu ne prebiva. Stališča ne upošteva določbe 39. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja, ki določa, da mora izvršitelj izvršilna dejanja opravljati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka in na način, s katerim se najhitreje in najbolj učinkovito doseže poplačilo upnika oziroma izvršitev ali zavarovanje dolžnikove obveznosti, pri čemer mora spoštovati dostojanstvo dolžnika, članov njegovega gospodinjstva in drugih oseb ter jim ne sme povzročiti nepotrebne škode ter stroškov. Opozarja na časovno razliko od izdaje sklepa o izvršbi do razpisanega rubeža, zaradi česar obstaja verjetnost, da se je prebivališče dolžnika spremenilo, kar bi v primeru oprave neuspešnega rubeža na starem naslovu predstavljalo znatno višje stroške, kot pa so nastali v primeru oprave poizvedb o naslovu dolžnika neposredno pred samo izvedbo rubeža. Priglaša pritožbene stroške.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Sodišče prve stopnje je s sklepom citiranim v uvodu odločilo o zahtevi upnika, da mu dolžnik povrne stroške, ki so mu nastali z delom izvršitelja. Pritožba pravilno izpostavi določbo petega odstavka 38. člena ZIZ, po kateri mora dolžnik upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo, vključno s stroški poizvedb o dolžnikovem premoženju. Ker so po določbi 293. člena ZIZ izvršilni stroški tudi stroški izvršitelja, je upnik upravičen do povrnitve le-teh, vendar le, če so bili potrebni za izvršbo.
5. Pritožba se nadalje pravilno sklicuje na določbi 8. in 10. člena Pravilnika. Ti dajeta izvršitelju podlago za plačilo za opravo izvršilnega dejanja, ki je potrebno za izvršbo in za stroške za vpogled v javne registre, za poštne in bančne storitve, takse in fotokopiranje dokumentacije v njihovi dejanski višini, če so bili potrebni za opravo posameznega izvršilnega dejanja.
6. Sodišče prve stopnje upniku ni priznalo priglašenih stroškov nastalih z delom izvršitelja za vpogled v register motornih vozil in za pridobitev naslova dolžnika. Sodišče druge stopnje z odločitvijo soglaša iz naslednjih razlogov:
Izvršitelj je upravičen do plačila za izvršilno dejanje za opravo vsakega posameznega izvršilnega dejanja, ki je potrebno za izvršbo, po tarifi iz Pravilnika. 1 V tarifnih številkah od 1 do 14 tarife so določno navedena opravila izvršitelja in predpisano plačilo zanje. 2 V tarifni številki 15 je predpisano plačilo za izvršilna dejanja, ki niso opisana v tarifi in se plačilo določi s primerjavo podobnih opravil, ki so ovrednotena v tarifi. Glede na umeščenost tarifne številke 15 v predpis in vsebino nadaljnje tarifne številke 16, v kateri je določeno plačilo za posamezna izvršilna dejanja izvršitelja v stalnem znesku, ko se posebej in izrecno določa plačilo za posamezno opravilo, je nedvomno razlagati, da so s tarifno številko 15 zajeta opravila primerljiva z dejanji iz tarifnih številk 1 do 14, in ne s tarifno številko 16, v kateri je še izrecno in posebej določeno plačilo za posamezno opravilo v stalnem znesku. S tarifno številko 16 je na primer v drugi alineji tako izrecno in posebej za pripravo obračuna zamudnih obresti predpisano plačilo, čeprav je to opravilo v večini primerov sestavni del rubeža. V Pravilniku so tako posebej dodatno ovrednotena še posamezna dejanja, ki so v določenih primerih že del drugega izvršilnega dejanja izvršitelja.
7. Ker tarifa plačila za poizvedbe o motornem vozilu kot predmeta izvršbe ne predpisuje v tarifnih številkah 1 do 14 in je glede na vsebino ter naravo opravila tudi ni mogoče primerjati z opravili iz tarifne številke 1 do 14, kar izključuje uporabo tarifne številke 15, prav tako tudi ni za to opravilo predpisano plačilo v stalnem znesku v tarifni številki 16, je sodišče zahtevek v tem delu pravilno zavrnilo.
8. Glede na ureditev v tarifi, ko se opravo ne nagrajuje niti s posebno tarifo, niti v okviru posameznih opravil, za katera je predpisano stalno plačilo, je določbo razlagati tako, kot utemeljuje prvostopenjsko sodišče, da je dejanje šteti kot sestavni del samega rubeža 3 in ni mogoče priznati plačila na podlagi tarifne številke 16 v zvezi s tarifno številko 15. Pritožbeno zavzemanje v tej smeri je zato zavrniti.
9. Izvršitelju plačilo za to opravilo pripada le za stroške v njihovi dejanski višini (10. člen Pravilnika), kar uveljavlja tudi pritožba. Vendar, ker izvršitelj v dejanski višini stroškov ni priglasil, jih sodišče prve stopnje utemeljeno ni priznalo.
10. V zvezi s sklicevanjem upnika na sodno odločbo višjega sodišča, je upniku pojasniti, da je sodna praksa v zvezi s tem vprašanjem neenotna 4 ter da odločbe višjih sodišč ne predstavljajo zavezujoč formalni vir prava.
11. Sodišče druge stopnje pritrjuje tudi prvostopenjski odločitvi o neutemeljenem zahtevku upnika za povrnitev stroškov izvršitelja za pridobitev podatkov o naslovu dolžnika. Glede na zahtevo, da je potrebno opraviti izvršbo brez nepotrebnih stroškov za dolžnika (39. člen Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja), je utemeljenost pridobivanja podatka o naslovu dolžnika izkazana šele v trenutku, ko izvršitelj ugotovi, da dolžnik na naslovu, ki ga je navedel upnik, ne prebiva, in nikakor ne preventivno pred tem ali v vsakem primeru, ko gre za časovno razliko med izdajo sklepa in opravo rubeža. Pridobivanje teh podatkov v primeru, ko ni nobenega indica o spremembi prebivališča dolžnika, ni potrebno za izvršbo in povzroča nepotrebne stroške upniku, v kasnejši fazi pa dolžniku.
12. Pridobivanje podatka o naslovu dolžnika pa je po stališču sodišča druge stopnje potrebno, ko iz podatkov spisa izhaja negotovost o naslovu dolžnika, kar je v konkretnem primeru, ko je v predlogu za izvršbo upnik navedel drug naslov, v postopku vročanja sklepa o izvršbi pa je sodišče ugotovilo pravilni naslov dolžnika, na katerem je izvršitelj tudi opravil rubež. Vendar tudi glede na te dejanske okoliščine, ko se dejanje izvršitelja - poizvedba o naslovu dolžnika, lahko oceni kot potrebno, upniku ni priznati stroškov. V konkretni situaciji gre namreč za razmerje upnika in dolžnika in ne za razmerje upnika in izvršitelja. Upnik je namreč bil tisti, ki je z napačno oznako naslova dolžnika v predlogu za izvršbo povzročil negotovost, ki je lahko imela za posledico upravičeno dejanje izvršitelja v razmerju med upnikom in izvršiteljem, v razmerju do dolžnika pa to dejanje izvršitelja zaradi napačnega ravnanja upnika, ni šteti kot potrebno in v breme dolžnika.
13. Iz navedenih razlogov pritožba ni utemeljena. Ker tudi niso podane kršitve, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je sodišče druge stopnje sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
14. Upnik s pritožbo ni uspel, zato krije sam svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ).
1 Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (Uradni list, št. 18/2003, 35/2013, 11/2018).
2 Gre za opravila izvršitelja in njegovega pomočnika, ki jih opravljata v skladu z zakonom (38. in 38.a člen Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja).
3 Tako tudi VSL sklep III Ip 2738/2017, VSC sklep II Ip 39/2017 in VSC sklep I Ip 114/2014.
4 Glej sklepe pod prejšnjo opombo.