Supreme Court dismisses jurisdiction transfer request due to lack of impartiality doubts regarding a presiding judge's testimony.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected a request to transfer jurisdiction from the District Court to another court. The plaintiff argued that the presiding judge, who testified as a witness, was a personal friend of the defendant and had reviewed case files before the hearing. The court held that mere organizational affiliation between courts or prior review of documents does not create a legitimate doubt about judicial impartiality.
Legislator headnote
AI generatedArticle 67 of the Civil Procedure Act; The mere fact that a presiding judge testified as a witness or reviewed case files prior to the hearing does not constitute a legitimate doubt regarding the impartiality of the court.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Predlog se zavrne.
[JEDRO]
Samo dejstvo, da je bila v postopku pred okrožnim sodiščem zaslišana predsednica okrajnega sodišča, ne more pomeniti razloga za delegacijo. Enako velja za okoliščino, da je bila ena od prič že pred zaslišanjem seznanjena z vlogami ene od strank. Ne eno ne drugo namreč z videzom nepristranskosti ni povezano. Prav tako ni videti povezave med nepristranskostjo okrožnega sodišča in dejstvom, da je bila priča, ki je bila z vlogami seznanjena, prav predsednica okrajnega sodišča, pa čeprav to res predstavlja organizacijsko enoto okrožnega sodišča.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Pred Okrožnim sodiščem v A. teče pravdni postopek V P 241/2017. Tožeča stranka je v njem predlagala, da se pristojnost za odločanje prenese na katerokoli drugo okrožno sodišče v Republiki Sloveniji.
V predlogu navaja, da je predsednica Okrajnega sodišča v A., ki je bila v predmetni zadevi zaslišana kot priča, osebna prijateljica tožene stranke. Iz njene izpovedi naj bi izhajalo, da je tako v predmetni zadevi, kot v zadevi, v kateri se je odločalo o varstvu in vzgoji otrok, pregledovala pripravljalne vloge tožene stranke. Z njihovo vsebino naj bi se tako seznanila, še preden je bila v postopku zaslišana. Poudarja, da je splošno znano, da Okrajno sodišče v A. organizacijsko spada pod Okrožno sodišče v A. Čeprav načelno spoštuje tako Okrožno sodišče v A., kot razpravljajočo sodnico, zato meni, da je vzpostavljen dvom v možnost zagotavljanja ustavno zagotovljenega neodvisnega sojenja, h kateremu spada tudi načelo, da je vselej treba spoštovati že sam videz nepristranskosti.
2. Tožena stranka je na predlog odgovorila in predlagala njegovo zavrnitev.
3. Predlog ni utemeljen.
4. Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke (ali pristojnega sodišča) za odločanje o posamezni zadevi določi drugo stvarno pristojno sodišče, če je očitno, da se bo tako postopek lažje opravil ali če so za to drugi tehtni razlogi. „Drugi tehtni razlogi“ za prenos pristojnosti so pravni standard, v okviru katerega se presoja, ali je zaradi objektivnih okoliščin lahko podan resen dvom strank postopka in/ali javnosti v nepristranskost vseh sodnikov določenega sodišča.
5. Tožena stranka meni, da je v konkretnem primeru videz nepristranskosti Okrožnega sodišča v A. okrnjen, ker organizacijsko k njemu spada tudi Okrajno sodišče v A., v postopku pa je bila zaslišana njegova predsednica, osebna prijateljica tožene stranke, ki je bila že pred zaslišanjem seznanjena z njenimi pripravljalnimi vlogami.
Samo dejstvo, da je bila v postopku pred okrožnim sodiščem zaslišana predsednica okrajnega sodišča, ne more pomeniti razloga za delegacijo. Enako velja za okoliščino, da je bila ena od prič že pred zaslišanjem seznanjena z vlogami ene od strank. Ne eno ne drugo namreč z videzom nepristranskosti ni povezano. Prav tako ni videti povezave med nepristranskostjo okrožnega sodišča in dejstvom, da je bila priča, ki je bila z vlogami seznanjena, prav predsednica okrajnega sodišča, pa čeprav to res predstavlja organizacijsko enoto okrožnega sodišča. Kako in zakaj naj bi ta okoliščina vplivala na neodvisnost (vseh) sodnikov pristojnega okrožnega sodišča, ni jasno. Da so sodniki dolžni in zmožni opravljati sodniško funkcijo po ustavi in zakonu z varovanjem nepristranskosti in neodvisnosti sojenja, sodniškega ugleda in samostojnosti sodniške oblasti, se namreč domneva. Tožnik pa s svojimi navedbami te domneve ni uspel izpodbiti.
6. V obrazložitvi predloga za delegacijo tako ni izkazan obstoj okoliščin, ki bi v konkretnem primeru lahko vzbudile utemeljen dvom o nevtralnosti in neodvisnosti stvarno in krajevno pristojnega sodišča pri tožniku samem ali sicer v dojemanju zunanjega videza nepristranskosti.
7. Razlogi za delegacijo pristojnosti iz 67. člena ZPP tako niso podani, zato je Vrhovno sodišče predlog tožeče stranke zavrnilo.