Legislator Case Law & Legislation
VSRS Sklep II DoR 317/2018 ECLI:SI:VSRS:2018:II.DOR.317.2018 AI generated

Supreme Court denies leave for appeal on property servitude and acquisition of ownership issues under ZPP Art. 367.a.

Case Number VSRS Sklep II DoR 317/2018
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia rejected the petition for leave to appeal filed by two landowners against a lower court ruling establishing a right of way for neighboring properties. The petitioners argued that their property rights were violated by the servitude and that the lower courts failed to apply the correct law regarding the timing of ownership acquisition and proportionality tests. The court determined that the statutory conditions for granting leave to appeal under Article 367.a of the Code of Civil Procedure were not met, as the issues did not warrant a review by the highest court.

Legislator headnote

AI generated

Article 367.a of the Code of Civil Procedure; Article 367.c of the Code of Civil Procedure: Leave for appeal is granted only if the decision raises a question of significant legal importance for legal certainty, uniform application of law, or the development of law, which was not found to be the case here.

Keywords

AI generated
leave for appeal Code of Civil Procedure property servitude acquisition of ownership proportionality test legal certainty uniform application of law

Cited Legislation

AI generated
Article 367.a of the Code of Civil Procedure
Article 367.c of the Code of Civil Procedure
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da v korist gospodujočih nepremičnin parc. št. 886, 887/2, 887/1, 1528 in 879 k. o. ..., vse last prvega tožnika, parc. št. 887/3 k. o. ..., last drugega tožnika, in parc. št. 880 k. o. ..., last tretje tožnice, po obstoječi poti obstoji stvarna služnost hoje in vožnje z osebnimi avtomobili in traktorji za uporabo z namenom obdelave vinograda in pridelave vina, in sicer po služečih nepremičninah parc. št. 888/3 in 1529 k. o. ..., ki sta v solasti obeh tožencev, vsakega do ½. Tožencema je naložilo, da morata v roku treh dni z obstoječe poti, ki poteka po njunih nepremičninah, odstraniti naložene deske, zarjavelo podvozje štirikolesnega vozila in odpadni material ter tožnikom omogočiti prevoznost in prehodnost poti za potrebe gospodujočih nepremičnin; v bodoče pa jima je naložilo, naj se vzdržita vsakršnih dejanj, ki bi preprečevala izvrševanje služnosti hoje in vožnje z osebnimi avtomobili in traktorji po tej poti. Poleg tega je tožencema naložilo, da morata tožnikom povrniti njihove pravdne stroške v višini 1.466,23 EUR.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožencev zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je še o stroških pritožbenega postopka.

3. Zoper sodbo pritožbenega sodišča vlagata toženca predlog za dopustitev revizije. Predlagata dopustitev revizije glede vprašanj: 1) Ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, glede na to, kdaj sta toženca pridobila lastninsko pravico (prvi toženec leta 1981 po izročilni pogodbi, druga toženka leta 1997, po darilni pogodbi med zakoncema), pravice pridobljene s priposestvovanjem pa ne morejo iti na škodo dobrovernega pridobitelja? in 2) Ali je pravilno uporabljeno materialno pravo v delu, ko sodišče ugotavlja pogoje za priposestvovanje, ne naredi pa testa sorazmernosti med pravico do zasebne lastnine in pravico do stvarne služnosti, če gre pot preko ozkega dvorišča?

V utemeljitvi predloga navajata, da nižji sodišči nista pravilno uporabili materialnega prava, glede na to, kdaj sta toženca pridobila lastninsko pravico (leta 1981 oziroma 1997), pravice pridobljene s priposestvovanjem pa ne morejo iti na škodo dobrovernega pridobitelja. Tožba je bila vložena v času veljavnosti Stvarnopravnega zakonika (SPZ) in ne Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih. Sodišče bi moralo utemeljenost zahtevka preverjati glede na predpise, veljavne v času sojenja. Ko je prvi toženec leta 1981 pridobil lastninsko pravico, priposestvovanje še ni izteklo. Ko je druga toženka leta 1997 pridobila lastninsko pravico, domnevna pravica tožnikov še ni bila predmet sodnega postopka in je bila toženka v dobri veri. Zato velja omejitev iz drugega odstavka 44. člena SPZ. Sodišči zaradi zmotnega materialnopravnega stališča teh omejitev nista preverjali in sodbi o tem nimata razlogov. S tem je bilo poseženo v ustavno pravico tožencev do zasebne lastnine. Glede drugega postavljenega vprašanja pa menita, da je ustanovitev služnosti ob obstoju druge poti nesorazmeren poseg v lastninsko pravico tožencev. Pravica tožnikov do lastnine in dostopa do svojih parcel je v koliziji s pravico tožencev do zasebnosti in nedotakljivosti stanovanja. Vprašanje je, ali je v skladu s testom sorazmernosti, da je sodišče ugotovilo stvarno služnost hoje in vožnje po parcelah v lasti tožencev, in sicer po obstoječi poti. Upoštevaje drug dostop do parcel tožnikov ter dejstvo, da gre za ozko dvorišče, gre za nedopusten poseg v človekove pravice tožencev iz 33., 35. in 36. člena Ustave.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367. a člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

6. Vrhovno sodišče je ocenilo, da pogoji iz 367. a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni, zato je predlog za dopustitev revizije skupaj z v njem vsebovano stroškovno zahtevo zavrnilo (drugi odstavek 367. c člena ZPP).