Legislator Case Law & Legislation
VSRS Sklep II DoR 279/2018 ECLI:SI:VSRS:2018:II.DOR.279.2018 AI generated

Supreme Court dismisses review application as statutory conditions for admissibility under ZPP were not met.

Case Number VSRS Sklep II DoR 279/2018
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia rejected the applicant's request for permission to file a review against the second-instance court's decision. The applicant argued that lower courts incorrectly assessed whether a claim for legal fees was established before valuation data existed and whether the statute of limitations was interrupted by the defendant's conduct. The court found that the specific legal questions raised did not meet the strict admissibility criteria set forth in the Code of Civil Procedure.

Legislator headnote

AI generated

367.a(1) ZPP; 367.c(2) ZPP: A review application is inadmissible if the applicant fails to demonstrate that the lower court's decision contains a significant error of law or fact that justifies a retrial under the statutory requirements for admissibility.

Keywords

AI generated
review application admissibility statute of limitations interruption legal fees valuation significant error of law Code of Civil Procedure

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 69259/2015 z dne 19. 6. 2015 v prvem in tretjem odstavku izreka ter zavrnilo zahtevek za plačilo 9.434,66 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Odločilo je, da je tožnik dolžan tožencu povrniti 1.612,70 EUR pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil predlog za dopustitev revizije in predlagal dopustitev revizije glede naslednjih pravnih vprašanj:

— Ali je pravilna materialnopravna presoja sodišč, po kateri se terjatev, katere višino je mogoče določiti zgolj na osnovi cenitvenega poročila z angažiranjem izvedenca ustrezne stroke, šteje za nastalo in zapadlo, preden so znani potrebni podatki za njeno določljivost?

— Ali je pravilna materialnopravna presoja sodišč, da zastaranje ni bilo pretrgano, kljub temu da je tožena stranka sodelovala na sestankih, na katerih je bila upravičenost tožeče stranke do nagrade konkludentno pripoznana po temelju?

— Ali je pravilna materialnopravna presoja sodišč, da dejanj skrbnika denacionaliziranega premoženja ni mogoče presojati kot pretrganje zastaranja, ki bi učinkovalo tudi za osebo, ki jo skrbnik skladno z zakonsko ureditvijo zastopa?

Predlagatelj meni, da je presoja nižjih sodišč neživljenjska in formalistična. Po vrnitvi nepremičnin je bilo v tožnikovih prostorih opravljenih več sestankov z namenom, da se sporazumno doreče višina nagrade. Do izdaje cenitvenega poročila terjatev še ni bila določljiva. Namen cenitve je bil v določitvi višine odvetniške nagrade. Toženec je po začasnem skrbniku naročil cenitev vrnjenih nepremičnin. Izvedeni cenitvi ni nasprotoval. V konkretnem primeru je bila tožnikova pasivnost opravičljiva. Pogajanja tožene stranke ter drugih dedičev s tožnikom, njihovo skupno delovanje, usmerjeno k prodaji nepremičnin, predstavljajo konkludentno pripoznavo. Dediči so ustvarjali občutek, da so terjatev pripravljeni plačati. Presoja nižjih sodišč, da bi moral toženec skrbnika denacionaliziranega premoženja posebej pooblastiti in mu izrecno naročiti izdelavo cenitve, je napačna.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Predpostavke za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku niso izpolnjene. Skladno z določbo drugega odstavka 367.c člena istega zakona je zato Vrhovno sodišče predlog zavrnilo.