Supreme Court dismisses late jurisdiction objection as claimant knew facts at objection stage.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia dismissed the defendant's late objection to territorial jurisdiction, ruling that the objection was inadmissible. The defendant argued for Ljubljana court jurisdiction based on a service agreement, but the court found the defendant had already been informed of the underlying business relationship when filing the initial objection. Consequently, the court held that the defendant could not raise the jurisdictional issue for the first time during the main proceedings.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku (ZPP) pr. 22; Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) pr. 62: An objection to territorial jurisdiction filed after the main proceedings commence is inadmissible if the party was already informed of the factual basis for the claim at the time of the initial objection.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Za odločanje v zadevi je pristojno Okrožno sodišče v Novem mestu.
[JEDRO]
Tožena stranka je bila s podlago tožbenega zahtevka seznanjena že ob vložitvi ugovora, zato je ugovor krajevne pristojnosti, ki ga je podala šele z vlogo z dne 28. 6. 2018, prepozen.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Okrajno sodišče v Ljubljani je s sklepom VL 10163/2018 z dne 14. 3. 2018 zaradi vloženega ugovora dolžnika razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 10163/2018 z dne 14. 2. 2018 v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba, ter sklenilo, da bo o zahtevku in stroških odločalo Okrožno sodišče v Novem mestu v pravdnem postopku.
2. Okrožno sodišče v Novem mestu je 13. 7. 2018 izdalo sklep I Pg 61/2018, s katerim je odločilo, da ni krajevno pristojno za odločanje v tej zadevi ter da se zadeva odstopi stvarno in krajevno pristojnemu Okrožnemu sodišču v Ljubljani. Odločitev je utemeljilo na ugovoru krajevne nepristojnosti tožene stranke, ki ga je ta podala v odgovoru na dopolnitev tožbe z dne 28. 6. 2018.
3. Okrožno sodišče v Ljubljani je sprožilo spor o pristojnosti (prvi odstavek 24. člena in drugi odstavek 25. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Opozorilo je, da je tožena stranka ugovor krajevne nepristojnosti podala prepozno, poleg tega se zoper sklep VL 10163/2018 z dne 14. 3. 2018 z dne 18. 5. 2016 nobena od pravdnih strank ni pritožila. Tožena stranka je v vloženem ugovoru zoper sklep o izvršbi potrdila obstoj poslovnega razmerja med pravdnima strankama, terjatvi je ugovarjala zgolj po višini. Navedba, da zakonita zastopnica tožene stranke ni razpolagala s Pogodbo o opravljanju uslug pranja perila, v kateri sta pravdni stranki v primeru spora dogovorili pristojnost sodišča v Ljubljani, ne pomeni, da s pogodbo ni razpolagala tudi tožena stranka kot pravna oseba.
4. Za odločanje v zadevi je pristojno Okrožno sodišče v Novem mestu.
5. V skladu s prvim odstavkom 22. člena ZPP lahko tožena stranka ugovarja krajevno pristojnost najkasneje v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave. Drugi odstavek 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) pravilo o časovni meji podajanja ugovora krajevne pristojnosti precizira za postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Določa, da sodišče upošteva sporazum o krajevni pristojnosti, če ga je upnik uveljavljal in določno označil v predlogu za izvršbo oziroma če ga je dolžnik uveljavljal v ugovoru zoper sklep o izvršbi in mu ga priložil.
6. Izjemo od navedenega pravila lahko narekuje razlaga zakonskih določb, ki glede na specifiko podajanja navedb v postopku z izvršbo na podlagi verodostojne listine upošteva, da stranke niso vedno dovolj zgodaj seznanjene z vsemi okoliščinami, ki lahko vplivajo na pristojnost sodišča. V takšnem primeru bi bilo dopustno uveljavljati ugovor krajevne pristojnosti tudi tekom pravdnega postopka po prejemu dopolnitve tožbe, če bi tožena stranka šele takrat zagotovo izvedela, iz katerega pravnega razmerja sploh izhaja vtoževani tožbeni zahtevek.
7. V obravnavani zadevi iz ugovora tožene stranke zoper sklep o izvršbi izhaja, da je tožena stranka priznavala obstoj poslovnega razmerja s tožečo stranko, da pa je ugovarjala (zgolj) višini terjatve. Sklicevala se je na prenos poslovanja in upravljanja hotela B. v Ljubljani iz dolžnika na družbo A., d. o. o., Ljubljana, zaradi česar je bil od tega datuma naprej uporabnik in naročnik storitev upnika novi upravljalec hotela. Tožena stranka je bila torej s podlago tožbenega zahtevka (opravljene storitve pranja perila v hotelu B. v Ljubljani v času od decembra 2016 do marca 2017) seznanjena že ob vložitvi ugovora, zato je ugovor krajevne pristojnosti, ki ga je podala šele z vlogo z dne 28. 6. 2018, prepozen. 1 Navedba tožene stranke, da se je njena zakonita zastopnica s pogodbo, ki je določala pristojnost Okrožnega sodišča v Ljubljani, seznanila šele z vročitvijo dopolnitve tožbe tožeče stranke z dne 30. 5. 2018, na odločitev ne vpliva. Navedeno pogodbo je namreč sklenila tožena stranka po svojem prejšnjem zakonitem zastopniku in je bila torej z njeno vsebino seznanjena, posledice morebitne pomanjkljive primopredaje poslov med zakonitima zastopnikoma pa mora nositi sama. Okrožno sodišče v Novem mestu je zatorej zmotno odločilo, da ni krajevno pristojno za odločanje v tej zadevi.
8. Vrhovno sodišče je zato na podlagi drugega odstavka 25. člena ZPP sklenilo, da je za odločanje v zadevi pristojno Okrožno sodišče v Novem mestu.
1 Primerjaj tudi sklepe III R 22/2002 z dne 25. 4. 2002, I R 56/2008 z dne 22. 5. 2008, III R 24/2010 z dne 13.7.2010, III R 33/2011 z dne 6. 2. 2012. III R 4/2015 z dne 17. 2. 2015, III R 41/2016 z dne 27. 1. 2017.