Appeal dismissed; labor court lacks jurisdiction for compensation claims not involving social protection rights.

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (II. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

V obravnavani zadevi gre za za postopek v zvezi s plačilom odškodnine. Podana je pristojnost okrajnega sodišča.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da Delovno in socialno sodišče v Ljubljani ni pristojno za odločanje v tem sporu (I. točka izreka). Po pravnomočnosti sklepa bo zadeva odstopljena stvarno pristojnemu Okrajnemu sodišču Republike Slovenije v Ljubljani (II. točka izreka).

2. Zoper II. točko izreka je pritožbo vložil tožnik zaradi bistvenih kršitev določb postopka. V pritožbi navaja, da gre v zadevi za spor v zvezi s stečajnim postopkom. Tožena stranka namreč v stečajnem postopku v določenem roku ni uveljavljala izločitvene pravice za priznano denarno socialno pomoč. Upoštevaje navedeno je za predmetni spor stvarno pristojno Okrožno sodišče ali v Ljubljani ali Kranju. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep v izpodbijanem delu spremeni ali razveljavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi ter tudi pravilno odločilo. Pri tem ni zagrešilo kršitev, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) 1 pazi po uradni dolžnosti.

5. Tožnik je pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani 30. 5. 2017 vložil tožbo zoper toženo stranko. Iz tožbe izhaja, da uveljavlja plačilo odškodnine. Kot vrednost spora je bil določen mesečni znesek 200,00 EUR. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo ugovarjala stvarni pristojnosti Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani. Omenjeno sodišče je nato po proučitvi zadeve odločilo, da Delovno in socialno sodišče v Ljubljani ni pristojno za odločanje v tem sporu ter da bo po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopljena stvarno pristojnemu Okrajnemu sodišču Republike Slovenije v Ljubljani. Pritožbeno sodišče s tako odločitvijo soglaša. Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju: ZDSS-1) 2 v 7. členu določa stvarno pristojnost socialnega sodišča. V sporni zadevi ne gre za spor niti iz prvega, niti iz drugega odstavka 7. člena ZDSS-1, saj tožnik ne uveljavlja povrnitev škode v zvezi z uveljavljanjem pravic iz socialnega varstva. V tem primeru stvarna pristojnost Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani ni podana, kar glede na pritožbene navedbe ni sporno.

6. Sporna je zgolj odločitev, da se zadeva po pravnomočnosti odstopi stvarno pristojnemu Okrajnemu sodišču Republike Slovenije v Ljubljani. Tožnik namreč meni, da je za presojo sporne zadeve pristojno Okrožno sodišče ali v Ljubljani ali v Kranju.

7. ZPP v 30. členu določa, v katerih primerih je podana pristojnost okrajnega sodišča ter v 32. členu, v katerih primerih je podana pristojnost okrožnega sodišča. Sodišče prve stopnje je upoštevaje 40. člen ZPP pravilno presodilo, da vrednost spornega predmeta ne presega 20.000,00 EUR, v zadevi pa tudi ne gre za stanje po 8. točki 32. člena ZPP, torej da bi šlo za spor, ki bi nastal v zvezi s stečajnim postopkom. Tožnik se v tožbi sklicuje na postopanje tožene stranke v zvezi s postopkom osebnega stečaja tožnika, vendar pa to ne pomeni, da gre za postopek v zvezi s stečajem po 8. točki 32. člena ZPP, temveč gre za postopek v zvezi s plačilom odškodnine kot je to pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje. V takem primeru pa je tudi po stališču pritožbenega sodišča podana pristojnost okrajnega sodišča.

8. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu (II. točka izreka) potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami.

2 Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004.