Slovenian Supreme Court dismisses appeal, upholding mandatory lawyer representation in appeals as constitutional.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Zakonska določba tretjega odstavka 87. člena ZPP, ki dopušča v pritožbenem postopku zastopanje stranke le po pooblaščencu, ki je odvetnik oziroma ki ima opravljen pravniški državni izpit, po mnenju pritožbenega sodišča ni protiustavna in ni v nasprotju s Konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zato pritožbeno sodišče ne bo dalo pobude za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti tega predpisa pred Ustavnim sodiščem, za kar se smiselno zavzema toženčev pooblaščenec v pritožbi.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo pritožbo toženca, ki je bila vložena dne 18. 12. 2017 po pooblaščencu A. A. zoper sklep sodišča prve stopnje P 1245/2016-I z dne 21. 11. 2017. Sodišče prve stopnje je pritožbo zavrglo, ker pooblaščenec toženca ni predložil dokazila, da ima opravljen pravniški državni izpit.

2. Pooblaščenec toženca v pritožbi navaja, da ima vsakdo pravico do zastopnika po svoji lastni izbiri ali da se zastopa sam. Evropska konvencija za človekove pravice in temeljne svoboščine v 6. členu omogoča vsakomur, da se zastopa sam ali z zastopnikom po svoji izbiri in ne pogojuje, da mora imeti ta opravljen pravniški državni izpit. Sodišče prve stopnje ne bi smelo pogojevati pravnih dejanj pooblaščenca toženca z opravljenim pravniškim državnim izpitom, saj tega ne določata Ustava in Evropska konvencija za človekove pravice in temeljne svoboščine.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V postopku s pritožbo zoper sklep se uporabljajo smiselno določbe, ki veljajo za pritožbo zoper sodbo (366. člen ZPP). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni storilo absolutnih bistvenih kršitev pravdnega postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, upoštevaje določbo drugega odstavka 350. člena ZPP. Pritožbeno sodišče je zato preizkusilo sklep sodišča prve stopnje le v tistem delu, v katerem se izpodbija s pritožbo (prvi odstavek 350. člena ZPP).

5. Toženec ne izpodbija sklepa iz razloga, ker sodišče prve stopnje v sklepu z dne 22. 1. 2018, pooblaščenca toženca ni posebej pozvalo, da predloži potrdilo, da ima opravljen pravniški državni izpit, ko ga je v sklepu pozvalo, da predloži pooblastilo za zastopanje, kot je to storilo v sklepu z dne 24. 10. 2017. Glede na pritožbene navedbe pa ni sporno, da pooblaščenec toženca nima opravljenega pravniškega državnega izpita. Sodišče prve stopnje je tudi toženčevega pooblaščenca v postopku večkrat neuspešno pozivalo, da takšno potrdilo predloži predloži.

6. Toženec torej izpodbija sklep sodišča prve stopnje le iz razloga, ker meni, da je protiustavna in v nasprotju z Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin zakonska določba tretjega odstavka 87. člena ZPP, ki določa, da v postopku pred okrožnim, višjim in vrhovnim sodiščem je pooblaščenec lahko samo odvetnik in druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.

7. Zaradi zagotovitve učinkovitega varstva pravic stranke v pritožbenem postopku, da se v pritožbi navedejo materialnopravno odločilni razlogi, kakor iz razloga kakovosti procesnih dejanj, je zakonodajalec določil obvezno zastopanje po kvalificiranih pooblaščencih v postopkih pred višjim sodiščem. V komentarju Zakona o pravdnem postopku je povzeta tudi odločba Evropskega sodišča za človekove pravice, ki se je izreklo v prid dopustnosti obveznega odvetniškega zastopanja (celo v kazenskem postopku, glede katerega tč. c čl. 6/3 izrecno določa pravico stranke, da se brani sama, je ES izreklo, da ta določba ne preprečuje državam, da predpišejo obvezno zastopanje po odvetniku), prav tako nemško ustavno sodišče. 1 Zakonska določba tretjega odstavka 87. člena ZPP, ki dopušča v pritožbenem postopku zastopanje stranke le po pooblaščencu, ki je odvetnik oziroma ki ima opravljen pravniški državni izpit, po mnenju pritožbenega sodišča ni protiustavna in ni v nasprotju s Konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zato pritožbeno sodišče ne bo dalo pobude za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti tega predpisa pred Ustavnim sodiščem, za kar se smiselno zavzema toženčev pooblaščenec v pritožbi.

8. Zmotne so tudi pritožbene navedbe, da se toženec ne more sam zastopati pred pritožbenim sodiščem. Le v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, razen če ima stranka opravljen pravniški državni izpit. Takšna ureditev je tudi v skladu s 6. členom Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

9. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka prvega odstavka 365. člena ZPP).

1 Glej dr. Aleš Galič: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, stran 367.