Appeal dismissed; interest conflict between potential heir and executor precludes appointment as estate administrator.

Pritožba se zavrne in se prvostopenjski sklep v izpodbijanem delu potrdi.

[JEDRO]

Pri izbiri osebe, primerne za začasnega skrbnika zapuščine, se zahteva, da je ta nepristranska do vseh dedičev in vredna zaupanja.

Pritožnica v zapuščinskem postopku nastopa kot potencialna zakonita dedinja, predlagatelja pa kot oporočna dediča. Med njimi gre za interesno kolizijo in zato za neprimerne skrbnike.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog H. H. in R. H. za imenovanje H. H. za skrbnika zapuščine (1. točka izreka). Zavrnilo je tudi predlog J. B. za njeno imenovanje za skrbnico zapuščine (2. točka izreka). Dediča H. H. in potencialno zakonito dedinjo J. B. je pozvalo na založitev predujma v višini 500 EUR za delo začasnega skrbnika (3. točka izreka).

2. Zoper 2. in 3. točko izreka se pritožuje J. B. Uveljavlja pritožbene razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava in procesnih predpisov. Navaja, da je vseskozi skrbela za premoženje, ki je predmet zapuščine. H. H. živi v Ameriki, kjer ima tudi stalno prebivališče in ni pričakovati, da bi živel v Republiki Sloveniji daljše časovno obdobje. Razen obravnavanega postopka ga na Slovenijo ne veže nič. Sodišče je zato utemeljeno zavrnilo njegov predlog za imenovanje za skrbnika zapuščine, saj sam ne bi mogel učinkovito skrbeti za stanovanje po pokojni zapustnici. Po drugi strani pa ima pritožnica vse kontakte dobaviteljev potrebnih bivanskih storitev. Smisel začasnega skrbnika zapuščine je ravno v tem, da kot zakoniti zastopnik skrbi za premoženje vseh dedičev. Golo nasprotovanje predlogu dedinje je zgolj šikanozno ravnanje usmerjeno v zavlačevanje konkretnega postopka. Življenjsko ni logično, da bi gospod H. H. lažje urejal stvari iz Amerike. Dedinji se zdi tudi nenavadno, da bi morala zalagati predujem za skrbnika zapuščine, glede na to, da je do sedaj stvari urejala in vodila sama. Z delom dedinje sta bila tudi oba oporočna dediča izjemno zadovoljna. Prilaga listine o tem, da je res skrbela za zapuščino.

3. Na pritožbo sta odgovorila oporočna dediča in v odgovoru na pritožbo predlagata njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Zakon o dedovanju (v nadaljevanju ZD) v 131. členu določa, v katerih primerih se postavi skrbnik zapuščine in kakšne so njegove naloge. Začasni skrbnik zapuščine se postavi, če je potrebno, da se uredijo pravice in obveznosti, ki zadevajo zapuščino 1 . Začasni skrbnik skrbi za zapuščino v korist vseh dedičev, zastopa dediče v razmerjih, ki se tičejo zapuščine ter skrbi, da se zapuščina ohrani za dediče.

6. Prvostopenjsko sodišče je v izpodbijanem sklepu pravilno opredelilo namen instituta skrbnika zapuščine in pravilno povzelo tudi stališče sodne prakse, ki pri izbiri osebe, primerne za začasnega skrbnika zapuščine terja, da je ta nepristranska do vseh dedičev in vredna zaupanja.

7. Pritožnica neutemeljeno izpodbija prvostopenjsko zavrnitev njenega predloga za postavitev nje same za začasno skrbnico zapuščine. Pritožnica v zapuščinskem postopku nastopa kot potencialna zakonita dedinja, predlagatelja H. H. in R. H., ki nasprotujeta njenemu predlogu, da se njo postavi za skrbnico, pa nastopata kot oporočna dediča. Med njimi gre za interesno kolizijo in zato za neprimerne skrbnike. To je pravilno ugotovilo že prvostopenjsko sodišče in je zato predloga za imenovanja H. H. in pritožnice za skrbnika zapuščine pravilno zavrnilo.

8. Pritožnica v pritožbi ne navede ničesar takega, kar bi ugotovitev prvostopenjskega sodišča izpodbilo. Ponovno pritožbeno navajanje, da predlagatelj H. H. ni primeren za skrbnika, je nepotrebno, saj je predlog za njegovo imenovanje že pravnomočno zavrnjen. Zaradi interesne kolizije je neprimerna skrbnica tudi pritožnica. Njene pritožbene navedbe o tem, da je vzpostavila kontakte z dobavitelji bivanjskih storitev in da je skrbela za zapuščino, na ugotovitev o interesni koliziji ne vplivajo.

9. Prvostopenjsko sodišče je odločilo tudi, da je treba založiti predujem za imenovanje nepristranske osebe za skrbnika zapuščine. Ker pritožnica ni imenovana za skrbnico zapuščine, niso utemeljene njene pritožbene navedbe, da bi lahko za vse skrbela in vodila sama, in je zato nenavadno, da bi morala založiti predujem.

10. Uveljavljani pritožbeni razlogi tako niso podani, prav tako niso podani pritožbeni razlogi, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pritožbo je bilo treba zato zavrniti in izpodbijani del sklepa potrditi (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP, v zvezi s 163. členom ZD).

1 Prof. dr. Karel Zupančič V. Dedovanje z uvodnimi pojasnili, Ur. l. RS, Ljubljana 2002.