Legislator Case Law & Legislation
VSL Sklep IV Cp 1443/2018 ECLI:SI:VSLJ:2018:IV.CP.1443.2018 AI generated

Appeal dismissed; neglect of child's development and daycare needs justifies temporary custody order.

Case Number VSL Sklep IV Cp 1443/2018
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the appeal, upholding the first-instance decision that temporarily assigned custody of the child to the applicant. The court found the mother neglected her daughter's development and failed to ensure regular daycare attendance, which was critical due to the child's developmental delays. Consequently, the court ruled that the temporary order was necessary to prevent irreparable harm to the child's well-being.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o varstvu otrok in mladih; Zakon o varstvu otrok v primeru varstva in vzgoje: When a child suffers from developmental delays and requires immediate daycare integration, a temporary custody order may be issued if the parent neglects their duties and fails to cooperate with social services, thereby necessitating swift intervention to prevent irreparable harm to the child's development.

Keywords

AI generated
temporary custody order child neglect developmental delay daycare attendance social services cooperation irreparable harm prevention parental duty

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Upnik je izkazal verjeten obstoj terjatve, da spremenjene razmere in varstvo otrokovih koristi narekujejo spremembo odločitve o zaupanju otroka v varstvo in vzgojo.

Zaradi zaostanka v razvoju je izrednega pomena, da se otrok čimprej vključi v vrtec in ga redno obiskuje.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor dolžnice zoper sklep prvega sodišča z dne 25. 1. 2018, s katerim je bila hčerka strank mld. A. začasno zaupana upniku v varstvo in vzgojo.

2. Zoper sklep se pritožuje dolžnica, ki v laični pritožbi posebej ne navaja pritožbenih razlogov, smiselno pa predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijani sklep tako, da ugodi njenemu ugovoru. Navaja, da hčerka ni bila zanemarjena. Vedno je poskrbela zanjo. Vodila jo je tudi na redne zdravstvene kontrole. Storila je vse, kot ji je bilo naročeno. Delavki CSD X je razložila, da se bo oglasila takoj, ko bo to mogoče. Zaradi službe in prevoza se ni mogla oglasiti. Zanika, da bi se izmikala pogovoru z delavkami CSD X. Ob njihovem obisku je bila službeno odsotna. Zadnja dva meseca res ni sodelovala s CSD X, ker je bila službeno odsotna.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Prvo sodišče je v sklepu z dne 25. 1. 2018 ugotovilo obstoj obeh predpostavk za izdajo ureditvene začasne odredbe (272. člen ZIZ). Upnik je izkazal verjeten obstoj terjatve, da spremenjene razmere in varstvo otrokovih koristi narekujejo spremembo odločitve o zaupanju otroka v varstvo in vzgojo. Dolžnica hčerki ne posveča potrebne skrbi za njeno varstvo in vzgojo oziroma jo zanemarja, zaradi česar je pristojni CSD začel ustrezen postopek na podlagi 120. člena ZZZDR. Ob tem CSD X ugotavlja, da upnik izraža pripravljenost, da prevzame hčerko v varstvo in vzgojo, da ima primerne pogoje za to in da dobro sodeluje s centrom. Hkrati je prvo sodišče tudi ugotovilo, da otrok že dalj časa živi v razmerah, ki škodljivo vplivajo na njegov razvoj, da je pri otroku ugotovljen zaostanek v razvoju, da bi bilo zato nujno, da se otroka vključi v vrtec, kjer bi mu bila omogočena potrebna strokovna pomoč in da je otrok nato sicer bil vključen v vrtec, vendar pa ga je zelo malo obiskoval, zaradi česar ni bilo mogoče opraviti potrebnih dejanj za pridobitev mnenja strokovne komisije za usmerjanje. Te okoliščine so izkazovale potrebnost izdaje začasne odredbe, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode.

5. Prvo sodišče je zavrnilo ugovor dolžnice zoper začasno odredbo, ker dolžnica ni podala nobenih argumentiranih stališč zoper relevantne ugotovitve prvega sodišča. Dolžnica v pritožbi oporeka ugotovitvam prvega sodišča, da hčerki ni nudila potrebne skrbi in da se ni odzivala na njene razvojne potrebe, vendar pa so tudi dolžničine pritožbene trditve nekonkretizirane in vsebinsko prazne, saj dolžnica s splošnim zanikanjem obrazložene ugotovitve, da je zanemarjala skrb za otroka in da se je izmikala sodelovanju s CSD X, ne more omajati prepričljivih zaključkov prvega sodišča.

6. Dolžnica priznava, da zadnja dva meseca ni sodelovala s CSD X, pri čemer njena pojasnila, zakaj je tako (stalna službena odsotnost, nezmožnost telefonskega kontakta), ne zdržijo resne presoje stvari. Ugotovitve pristojnih organov, na katere se je oprlo prvo sodišče, so bile jasne. Otrok je živel pri dolžnici v neurejenih razmerah, dejansko je bil prepuščen samemu sebi, kvarni vpliv dolžničinega opuščanja starševskih dolžnosti ter neprimernega ravnanja dolžničinih staršev v daljšem obdobju pa je bil očitno zelo močan, kar vse je privedlo do tega, da je bil pri otroku ugotovljen zaostanek v razvoju. Iz ugotovitev CSD X izhaja, da otrok kaže pomembne razvojne primanjkljaje in da v posameznih ključnih področjih razvoja zaostaja za vrstniki (blaga motnja v duševnem razvoju, manj zanesljiva grafomotorika in fina motorika, težave pri vidno-gibalni integraciji) ter da je zaradi zaostanka v razvoju izrednega pomena, da se otrok čimprej vključi v vrtec in ga redno obiskuje.

7. Vse to potrjuje, da je bila izdana začasna odredba nujna, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode za uspešen otrokov razvoj, tako kratkoročni kot dolgoročni. V ugotovljenih okoliščinah je bilo zato potrebno že pred uvedbo rednega postopka zavarovati otrokove koristi z izdano začasno odredbo.

8. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno ter potrdilo sklep prvega sodišča (2. točka 365. člena ZPP).