Appeal granted; possession disturbance proceedings cannot decide on ownership rights or cumulate with negative protection claims.

I. Pritožbi se ugodi in se sodba v izpodbijanem delu razveljavi ter se v navedenem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

V postopku, ki se vodi zaradi motenja posesti, je izključeno odločanje o pravici do posesti, pravni podlagi, poštenosti ali nepoštenosti posesti ali odškodninskih zahtevkih. Sodišče prve stopnje zato ne bi smelo upoštevati navedb pravdnih strank, s katerimi sta zatrjevali pravico do posesti, ker te navedbe v motenjski pravdi niso relevantne. V postopku zaradi motenja posesti tudi ni dopustna kumulacija zahtevkov, kot to dopušča 182. člen ZPP, zato se poleg tožbenega zahtevka iz naslova motenja posesti ne sme obravnavati tudi zahtevek iz naslova negatornega varstva lastninske pravice.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo v delu (1. točka tožbenega zahtevka), da je toženec motil tožnika v posesti nepremičnin parc. št. 1212/5 in 1212/6, obe k.o. ..., s tem, da je 10. 5. 2017 in 3. 6. 2017 kosil na jugovzhodnem delu nepremičnine parc. št. 1212/6 k.o. ... in po južnem delu nepremičnine parc. št. 1212/5 k.o. ... Odločilo je še, da se toženi stranki prepoveduje s košnjo po jugovzhodnem delu nepremičnine parc. št. 1212/6 k.o. ... in s košnjo po južnem delu nepremičnine parc. št. 1212/5 k.o. ... in podobnimi „motilnimi dejanji“ v bodoče posegati v nepremičnini tožnika. Sodišče prve stopnje je v sodbi pojasnilo, da je za motenjsko pravdo pomembno, ali je tožnik imel nepremičnini v dejanski oblasti, tega pa tožnik v postopku ni navajal, kljub temu, da ga je na to pomanjkljivost opozoril toženec. Ker pa sodišče ni vezano na pravno podlago, na katero se sklicuje tožnik, saj mora po uradni dolžnosti preizkusiti vse pravne podlage, iz katerih bi lahko glede na ugotovljena dejstva izhajalo, da je tožbeni zahtevek utemeljen, je glede na trditve tožnika, da je lastnik nepremičnin in da je toženec s košnjo čez mejo protipravno motil (vznemirjal) tožnika v njegovi lastninski pravici, presojalo utemeljenost tožbenega zahtevka tudi na podlagi 99. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ).

2. Toženec v pritožbi navaja, da je tožnik vložil tožbo na motenje posesti, sodišče pa je tožbo prekvalificiralo v negatorno tožbo. Tožnik v vlogah ni zatrjeval, da je vložil negatorno tožbo. Prav nasprotno. Tekom postopka in tudi na zadnjem naroku je trdil, da je bil moten v posesti nepremičnin. V ta namen je predlagal dokaze, ki jih je izvedlo sodišče, ki je ugotavljalo obstoj tožnikove zadnje mirne posesti na nepremičninah. Iz navedb pravdnih strank izhaja, da sta pravdni stranki menili, da bo sodišče odločalo o sporu glede motenja posesti, kar izhaja tudi iz tožbenega zahtevka. Sodišče je zavrglo tožbeni zahtevek na ugotovitev motenja posesti, zato bi moralo zavreči celoten tožbeni zahtevek, ker je ugotovilo, da toženec ni motil tožnika v njegovi posesti.

3. Tožnik je odgovoril na pritožbo in predlagal njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožnik je vložil tožbo, ki jo je označil kot tožbo zaradi motenja posesti. Tudi iz tožbenega zahtevka izhaja, da tožnik zahteva posestno varstvo, kar potrjujejo tudi njegove navedbe, čeprav se del njegovih trditev nanaša tudi na pravice, ki jih ima na nepremičninah. Tožnik v tej pravdi uveljavlja pravovarstvo iz naslova motenja posesti in ne na lastninskopravni podlagi.

6. Sodišče prve stopnje bi moralo pri vodenju postopka in pri odločanju upoštevati posebna pravila postopka, ki veljajo za postopek v pravdah zaradi motenja posesti (osemindvajseto poglavje Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP). 426. člen ZPP določa, da se obravnavanje tožbe zaradi motenja posesti omeji samo na ugotavljanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja (smiselno enako določa tudi prvi odstavek 33. člena SPZ). V postopku, ki se vodi zaradi motenja posesti, je izključeno odločanje o pravici do posesti, o pravni podlagi, poštenosti ali nepoštenosti posesti ali odškodninskih zahtevkih. Sodišče prve stopnje zato ne bi smelo upoštevati navedb pravdnih strank, s katerimi sta zatrjevali pravico do posesti, ker te navedbe v motenjski pravdi niso relevantne. V postopku zaradi motenja posesti tudi ni dopustna kumulacija zahtevkov, kot to dopušča 182. člen ZPP, zato se poleg tožbenega zahtevka iz naslova motenja posesti ne sme obravnavati tudi zahtevek iz naslova negatornega varstva lastninske pravice.

7. Pritožbeni razlogi so utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sodbo v izpodbijanem delu 1 razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.

8. Ker je v motenjskih pravdah končna odločba sklep, je pritožbeno sodišče v izreku zapisalo, da se zadeva vrača sodišču prve stopnje v nov postopek (glej 3. tč. prvega odstavka 365. člena ZPP): Sodišče prve stopnje je že izvedlo vse dokaze, zato mora v novem postopku le izdati končno odločbo (sklep), s katero bo presodilo utemeljenost tožbenega zahtevka, ki se nanaša na varstvo posesti tožnika. V sklepu se mora sodišče prve stopnje podrobneje opredeliti, kot je to storilo v izpodbijani sodbi, do trditev pravdnih strank in do izvedenih dokazov, na podlagi katerih bo odločilo o utemeljenosti tožbenega zahtevka tožnika, ki zahteva sodno varstvo zaradi motenja posesti.

9. Odločitev o pritožbenih stroških pravdnih strank se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

PRAVNI POUK

1. Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.

2. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitev postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje.

3. O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

1 Sodišče prve stopnje bi moralo tudi s sklepom in ne s sodbo zavreči tožbo v delu, ki se nanaša na 1. tč. tožbenega zahtevka.