Appeal against non-legal proceeding suspension dismissed; appeal against third-party participation allowed due to potential legal interest.

I. Pritožba zoper 1. točko izreka sklepa se zavrže.

II. Pritožbi zoper 2. točko izreka se ugodi in se izpodbijani sklep v tem obsegu razveljavi.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Ker v konkretnem primeru med udeleženci ni spora niti o predmetu delitve niti o velikosti njihovih deležev, za prekinitev postopka do pravnomočno končanega pravdnega postopka, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, ni bilo razlogov. Ker pa bi utegnil biti s sodno odločbo, izdano v obravnavanem postopku, prizadet pravni interes A. A., ji je sodišče prve stopnje dovolilo udeležbo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se v tem postopku dovoli udeležba A. A. (1. točka izreka sklepa) ter odločilo, da se nepravdni postopek prekine do pravnomočno zaključenega pravdnega postopka, ki se vodi v zadevi P 2426/2011-II pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani (2. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep se pritožujeta druga in tretja nasprotna udeleženka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in kršitve načela ekonomičnosti postopka. Predlagata, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter predlog zavrže. Navajata, da je predlagatelj predlog za razdružitev solastnih nepremičnin vložil dne 27. 2. 2014, torej ko je med med njim in A. A. pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani že tekla pravda P 2426/2011-II. Sodišče je kršilo načelo ekonomičnosti postopka, saj bodo vsa do sedaj opravljena procesna dejanja v nadaljevanju neuporabna, enormno visoki stroški izvedenin pa bodo izničeni.

3. Predlagatelj je na pritožbo odgovoril in predlaga njeno zavrnitev. Navaja, da deleži na solastnih nepremičninah med njim in nasprotnimi udeleženci niso sporni. Vstop stranske intervenientke na njegovi strani je predlagal zato, da bo lahko stranska intervenientka zaščitila svoje pravice glede višine vrednosti nepremičnin, v primeru, da bo v pravdnem postopku ugotovljena ničnost prodajne pogodbe.

4. Pritožba zoper I. točko izreka ni dovoljena. Pritožba zoper II. točko izreka je utemeljena.

O pritožbi zoper 1. točko izreka sklepa

5. Kdor misli, da utegne biti s sodno odločbo prizadet njegov pravni interes, lahko ves čas postopka na naroku ali s pismeno vlogo prijavi udeležbo. Zoper sklep, s katerim sodišče dopusti udeležbo, ni posebne pritožbe (prvi in četrti odstavek 20. člena Zakona o nepravdnem postopku 1 ). To pomeni, da se tak sklep v skladu z določbo drugega odstavka 363. člena ZPP lahko izpodbija samo v pritožbi zoper končno odločbo.

6. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 1. točke 365. člena ZPP pritožbo zoper 1. točko izreka sklepa kot nedovoljeno zavrglo.

O pritožbi zoper 2. točko izreka sklepa

7. Udeleženci nepravdnega postopka so vsak do 1/4 solastniki parc. št. 217 (sadovnjak v izmeri 682 m2 in parc. št. 208 (travnik v izmeri 261 m2, stanovanjska stavba v izmeri 202 m2, gospodarsko poslopje v izmeri 16 m2, gospodarsko poslopje v izmeri 355 m2 in dvorišča v izmeri 500 m2), vpisano v vložni številki 85 k.o. X. Nobeden od udeležencev postopka drugemu udeležencu velikosti idealnega deleža na stvari ne oporeka.

8. Na podlagi 118. člena ZNP sodišče v nepravdnem postopku za delitev solastne stvari odloči, če med solastniki ni sporazuma o delitvi ter če hkrati med njimi ni spora o predmetu delitve in o velikosti njihovih deležev. Če pa med udeleženci obstoji spor o predmetu delitve oziroma o velikosti njihovih deležev, jih sodišče napoti na pravdo po določbah 9. in 10. člena ZNP.

9. Predlagatelj je zemljiškoknjižni solastnik spornih nepremičnin, zato ima v nepravdnem postopku pravico zahtevati njihovo delitev. Pravdni postopek, ki se vodi med predlagateljem in A. A. glede veljavnosti med njima sklenjene kupoprodajne pogodbe, v ničemer ne vpliva na postopek delitve solastnih nepremičnin, saj bi se v primeru ugotovitve ničnosti oziroma razveljavitve te pogodbe spremenilo le lastninsko stanje na predmetnih nepremičninah, solastninski delež sedanjega zemljiškoknjižnega lastnika pa bi, ne glede na izid pravde, ostal nespremenjen.

10. Ker v konkretnem primeru med udeleženci ni spora niti o predmetu delitve niti o velikosti njihovih deležev, za prekinitev postopka do pravnomočno končanega pravdnega postopka, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani P 2426/2011-I, ni bilo razlogov. Ker pa bi utegnil biti s sodno odločbo, izdano v obravnavanem postopku, prizadet pravni interes A. A. ji je sodišče prve stopnje dovolilo udeležbo.

11. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi v tem delu ugodilo ter 2. točko izreka sklepa zaradi zmotne uporabe materialnega prava na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP razveljavilo.

1 V nadaljevanju ZNP.