Appeal dismissed as individual claims under 40,000 EUR threshold do not aggregate for joint tortfeasors.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court dismissed the appeal filed by the widow and children of a deceased cyclist against a liability insurance company. The first-instance court awarded varying amounts of non-material damages to the six plaintiffs based on their specific circumstances and the deceased's contribution to the accident. The Supreme Court held that the appeal was inadmissible because the value of the disputed portion for each individual plaintiff remained below the 40,000 EUR threshold required for appeals in property disputes. Consequently, the court rejected the argument that the disputed amounts should be aggregated across all plaintiffs to meet the threshold.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku (ZPP), 367. člen; 377. člen: In property disputes, an appeal is permitted only if the value of the disputed part of the final judgment exceeds 40,000 EUR for each party individually, and this value cannot be aggregated among joint tortfeasors who have separate claims.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se zavrže.
[JEDRO]
Tožniki so navadni sosporniki. Vsak zahteva odškodnino za svojo nepremoženjsko škodo in o njihovih zahtevkih je sodišče smelo odločiti različno. Vrednost izpodbijanega dela (razlika med vtoževanim in prisojenim zneskom) kot kriterij dovoljenosti revizije se zato ne sešteva, pač pa se upošteva za vsakega posebej. Njihova terjatev za povrnitev premoženjske škode ni bila solidarna, zato je treba tudi v reviziji še sporno razliko obravnavati kot deljivo in jo razdeliti po enakih delih na vse tožnike (393. člen OZ).
[OBRAZLOŽITEV]
1. Tožniki so vdova ter hčere in sini pokojnega A. A., ki je umrl v prometni nesreči, v kateri je bil udeležen kot kolesar in je vanj, ko se je z neprednostne ceste vključeval na prednostno cesto, trčilo tovorno vozilo, zavarovano pri toženi zavarovalnici, ki je pripeljalo po prednostni cesti. S tožbo so zahtevali povrnitev premoženjske škode in denarno satisfakcijo za nepremoženjsko škodo.
2. Sodišče prve stopnje je odločilo, da mora tožena stranka tožnikom plačati 8.017,88 EUR odškodnine za premoženjsko škodo. Višji tožbeni zahtevek iz tega naslova je zavrnilo. Za nepremoženjsko škodo je prisodilo B. A. in C. A. po 2.500 EUR, D. A. in E. A. po 1.800 EUR in F. A. 1.500 EUR, vsem z zakonskimi zamudnimi obrestmi, njihove višje zahtevke pa je zavrnilo. V celoti je zavrnilo zahtevek G. A., H. A. in I. A.. Upoštevalo je 30%-ni prispevek njihovega moža oziroma očeta pri nastanku škodnega dogodka in dejstvo, da je tožena zavarovalnica vsem hčeram in sinom pokojnika plačala po 6.600 EUR, vdovi pa 9.000 EUR.
3. Drugostopenjsko sodišče je pritožbo tožnikov zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem zavrnilnem delu potrdilo.
4. Tožniki sodbo pritožbenega sodišča izpodbijajo z revizijo iz revizijskih razlogov bistvene kršitve procesnih pravil in zmotne uporabe materialnega prava. Nasprotujejo (i) presoji o temelju oziroma o 30%-nem prispevku kolesarja k nastanku škodnega dogodka, (ii) presoji o neutemeljenosti zahteve za plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo pokojnikovim potomcem, ki živijo v ZDA in (iii) odmeri odškodnine ostalim tožnikom, češ da je prenizka.
5. Revizija ni dovoljena.
6. Pravdni postopek je predpisan z Zakonom o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Ta je bil že večkrat noveliran, nazadnje z novelo E, uveljavljeno 14. 9. 2017. Ta v tretjem odstavku 125. člena določa, da se postopek, ki se je začel pred začetkom uporabe te novele, pred sodiščem druge stopnje in pred Vrhovnim sodiščem nadaljuje po določbah noveliranega zakona le, če je odločba, s katero se postopek pred sodiščem prve stopnje konča, izdana po začetku uporabe tega zakona. V obravnavanem primeru ni bilo tako: postopek pred sodiščem prve stopnje je bil končan 10. 5. 2016. Zato je Vrhovno sodišče o procesnih vprašanjih odločilo na podlagi besedila zakona, ki je veljalo pred uveljavitvijo ZPP-E, torej po ZPP-D.
7. Po drugem odstavku 367. člena ZPP je revizija v premoženjskih sporih dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000,00 EUR.
8. Navedenega zneska ne presega noben zahtevek posameznih tožnikov; ker so vsi v postopku delno uspeli, torej toliko manj znaša vrednost izpodbijanih delov (za nepremoženjsko škodo znaša za vsakega tožnika od 9.100 EUR do 11.500 EUR, za premoženjsko škodo (stroške pogreba) pa za vse skupaj 7.700 EUR).
9. Tožniki so navadni sosporniki. Vsak zahteva odškodnino za svojo nepremoženjsko škodo in o njihovih zahtevkih je sodišče smelo odločiti različno. Vrednost izpodbijanega dela (razlika med vtoževanim in prisojenim zneskom) kot kriterij dovoljenosti revizije se zato ne sešteva, pač pa se upošteva za vsakega posebej. Njihova terjatev za povrnitev premoženjske škode ni bila solidarna, zato je treba tudi v reviziji še sporno razliko obravnavati kot deljivo in jo razdeliti po enakih delih na vse tožnike (393. člen Obligacijskega zakonika) ter za toliko povečati sporno vrednost iz naslova nepremoženjske škode. Niti seštevek za vsakega še sporne nepremoženjske in celotne premoženjske škode za nobenega od njih ne presega revizijskega praga. Revizija zato ni dovoljena.
10. Nedovoljeno revizijo Vrhovno sodišče zavrže (377. člen ZPP). Tako je moralo storiti tudi v obravnavanem primeru.