Appeal allowed; court ruled excessive first-instance tax payment implies review tax was paid, preventing withdrawal presumption.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court granted the appeal, vacating the first-instance decision that had declared the review withdrawn due to non-payment of the review tax. The appellant argued that a larger tax payment of 150 EUR on the first-instance account covered the required 127.50 EUR review tax obligation. The court held that since the first-instance court failed to order a refund of the excess amount, the law presumed the review tax was satisfied, thereby invalidating the withdrawal presumption.
Legislator headnote
AI generatedZPP 105.a odst. 3; ZST-1 37. člen: When a court fails to order a refund of an excess tax payment made on a first-instance account, the law presumes the review tax obligation was satisfied, preventing the automatic presumption of withdrawal of the appeal.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.
II. Odločitev o stroških pritožbe se pridrži za končno odločbo.
[JEDRO]
Ker je bila v dobro prehodnega podračuna sodišča prve stopnje plačana sodna taksa, večja od predpisane, in sicer za znesek 150,00 EUR, bi moralo v takšni situaciji sodišče odrediti vrnitev takse po uradni dolžnosti (37. člen ZST-1), vendar tega do dneva vložitve revizije ni storilo. Zato bi moralo šteti, da je bila ob nastanku taksne obveznosti z dobroimetjem v znesku 150,00 EUR na prehodnem podračunu sodišča prve stopnje plačana tudi sodna taksa za revizijo v znesku 127,50 EUR. Iz navedenih razlogov zakonska domneva o umiku revizije po tretjem odstavku 105. a člena ZPP ne pride v poštev.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da tožnik v 15-dnevnem roku ni plačal zneska sodne takse za revizijo, kot mu je bilo to naloženo s plačilnim nalogom, in štelo, da je revizija umaknjena.
2. Zoper navedeni sklep se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi. V pritožbi navaja, da je bila sodna taksa plačana. Ker je v pritožbenem postopku na isti prehodni podračun sodišča prve stopnje plačal takso, večjo od predpisane, in priložil dokazila o plačilu, je treba šteti, da je bila s tem ob nastanku taksne obveznosti plačana tudi sodna taksa za revizijo. Priglaša pritožbene stroške.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb postopka, naštete v drugem odstavku 350. člena ZPP, ter na pravilno uporabo materialnega prava.
5. ZPP v 105.a členu določa, da mora biti ob vložitvi revizije plačana sodna taksa (prvi odstavek), in sicer najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse (drugi odstavek). Če v roku taksa ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena (tretji odstavek). Skladno s prvim odstavkom 6.a člena Zakona o sodnih taksah (Ur. l. RS, št. 37/2008 in nasl. - ZST-1) velja sodna taksa za plačano, ko je denarno nakazilo prejeto v dobro prehodnega podračuna sodišča.
6. Pogoj za nadaljevanje postopka z vloženo revizijo je plačilo sodne takse. Sodišče lahko utemeljeno zaključi, da predpisana sodna taksa ni plačana, če npr. plačila sodne takse ne more hitro in brez težav ugotoviti niti s pomočjo (pravilno) uporabljene reference niti s pomočjo drugega ustreznega dokazila, ki ga (samoiniciativno) predloži taksni zavezanec, kar pa v obravnavanem primeru ni izkazano. Iz podatkov v spisu je razvidno, da je bilo v dobro prehodnega podračuna sodišča prve stopnje v pritožbenem postopku prejeto denarno nakazilo v višini 300,00 EUR, čeprav je taksna obveznost ob vložitvi pritožbe znašala 150,00 EUR, o čemer je tožnik priložil ustrezna dokazila. Ker je bila v dobro prehodnega podračuna sodišča prve stopnje plačana sodna taksa, večja od predpisane, in sicer za znesek 150,00 EUR, bi moralo v takšni situaciji sodišče odrediti vrnitev takse po uradni dolžnosti (37. člen ZST-1), vendar tega do dneva vložitve revizije ni storilo. Zato bi moralo šteti, da je bila ob nastanku taksne obveznosti dne 13. 10. 2017 z dobroimetjem v znesku 150,00 EUR na prehodnem podračunu sodišča prve stopnje plačana tudi sodna taksa za revizijo v znesku 127,50 EUR. Iz navedenih razlogov zakonska domneva o umiku revizije po tretjem odstavku 105. a člena ZPP ne pride v poštev.
7. Ob upoštevanju navedenega je pritožbeno sodišče sklep sodišča prve stopnje z dne 17. 11. 2017 razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (3. točka 365. člena ZPP). Glede na to, da je bila dne 30. 11. 2017 tožniku vrnjena sodna taksa v znesku 150,00 EUR, bo moralo sodišče prve stopnje v nadaljevanju upoštevati, da je namen zakona, da taksni zavezanec plača sodno takso kot procesno predpostavko v višini, ki jo je v skladu z zakonom dolžan plačati. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje dne 18. 10. 2017 izdalo plačilni nalog, zoper katerega taksni zavezanec ni vložil pravnega sredstva (ugovora) po 34.a členu ZST-1. V takem primeru je plačilni nalog tudi izvršilni naslov, ki ga je sodišče prve stopnje skladno s prvim odstavkom 35. člena ZST-1 dolžno poslati v izterjavo.
8. Odločitev o stroških pritožbe temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.