Administrative court dismisses free legal aid grant due to improper application of poverty criteria and lack of case justification.

Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Celju, št. Bpp 458/2018 z dne 20. 3. 2018, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

[JEDRO]

Tožena stranka je odločitev, ki je predmet izpodbijanja, sprejela na podlagi nepravilne uporabe materialnega prava in napačno presodila izpolnjevanje pogojev iz 24. člena ZBPP.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo ugodila prošnji A.A., v tem upravnem sporu stranke z interesom, za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) in ji odobrila nujno BPP zaradi sodbe Okrajnega sodišča v Velenju, št. P 153/2015 z dne 8. 11. 2016, in popravnega sklepa istega sodišča, št. P 153/2015 z dne 28. 11. 2016, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju, št. Cp 9/2017 z dne 20. 4. 2017, in sklepom Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, št. II DoR 204/2017 z dne 18. 1. 2018, v obliki sestave in vložitve ustavne pritožbe, od 20. 3. 2018 dalje (točka I izreka) in za izvajanje BPP določila odvetnico B.B. (točka II izreka).

Tožena stranka je v obrazložitev svoje odločitve navedla, da je prosilka v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje prejela pokojnino v povprečnem mesečnem neto znesku 377,78 EUR in po znanih podatkih (tožena stranka bo naknadno pridobila še podatke o višini ostalih morebitnih dohodkov prosilke) izpolnjuje t. i. subjektivni kriterij za dodelitev BPP. Glede pogoja iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) oziroma objektivnega kriterija za dodelitev BPP, je tožena stranka povzela prosilkine navedbe v prošnji, da sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, s katerim je to zavrnilo predlog za dopustitev revizije, ni obrazložen, saj sploh niso pojasnjeni nikakršni razlogi za zavrnitev predloga, s čimer je bila prosilki kršena ustavna pravica do poštenega sojenja iz 22.

člena Ustave Republike Slovenije. Prosilka drugih razlogov za vložitev ustavne pritožbe ne navaja, ampak le, da se ji 3. 4. 2018 izteče rok za sestavo in vložitev pritožbe. Po stališču tožene stranke prosilka izpolnjuje pogoje za vložitev ustavne pritožbe iz 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS), saj namerava vložiti ustavno pritožbo zoper sodno odločbo, pri čemer so bila vsa pravna sredstva izčrpana, poleg tega pa se prosilki rok za vložitev še ni iztekel. Tožena stranka je ugotovila tudi, da bi v primeru, če bi se prosilkine navedbe glede kršitev človekovih pravic izkazale za utemeljene, šlo za kršitev človekovih pravic, ki bi imele hujše posledice za prosilko, saj ji je sodišče s sodbo naložilo plačilo zneska 9.000,00 EUR.

Tožena stranka zaključuje, da predmetna prošnja ne vsebuje vseh za odločanje potrebnih podatkov, vendar prosilki izteče rok za vložitev ustavne pritožbe že dne 3. 4. 2018, zato je tožena stranka ni mogla pozvati na dopolnitev prošnje in ji je upoštevajoč izpolnjevanje zgoraj navedenih kriterijev dodelila nujno BPP.

2. Tožeča stranka odločitvi tožene stranke oporeka. Navaja, da dodelitev BPP prosilki ni pravilna in ne zasleduje namena ZBPP. Za tožečo stranko je zadeva očitno nerazumna, ker prosilka nima možnosti za uspeh. Po stališču tožeče stranke za obrazložitev sklepa, s katerim se predlog za dopustitev revizije zavrne, zadošča, da se Vrhovno sodišče splošno sklicuje na neobstoj pogojev iz 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), kar izhaja iz 367.c člena ZPP. Ustavno sodišče je že v sklepu z dne 12. 5. 2011 zavrnilo očitke o protiustavnosti drugega odstavka 367.c člena ZPP z obrazložitvijo, da odsotnost vsebinske obrazložitve takšnega sklepa strank ne izpostavlja protiustavni nevarnosti arbitrarnih posegov v njihove pravice oziroma pravne interese. Tako po stališču tožeče stranke niso izpolnjeni pogoji iz 24. člena ZBPP in prosilka ni upravičena do BPP. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in zahtevek prosilke zavrne kot neutemeljen oziroma podredno zadevo vrne v ponovni postopek.

3. Tožena stranka je sodišču poslala upravni spis. Odgovora na tožbo ni podala.

4. Stranka z interesom A. A. odgovora na tožbo ni podala.

5. Tožba je utemeljena.

6. Sodišče uvodoma izpostavlja, da se nujna BPP, na podlagi prvega odstavka 36. člena ZBPP, dodeli prosilcu ne glede na njegov materialni položaj, če bi zaradi odločanja o prošnji za BPP ali zaradi postopka za sestavo in vložitev prošnje prosilec zamudil rok za kakšno pravno dejanje in bi zaradi tega izgubil pravico opraviti to dejanje, vendar po presoji izpolnjevanja pogojev iz 24. člena tega zakona. V tem primeru pristojni organ za BPP prosilcu dodeli BPP nemudoma in samo za tisto dejanje, ki je nujno potrebno, da se prosilec izogne posledicam.

7. Na podlagi prvega odstavka 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da zadeva očitno ni nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati ter da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. V tretjem odstavku navedene določbe je določeno, da se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost BPP za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

8. Po navedeni določbi je torej pri presoji upravičenosti dodelitve BPP, kot pogoj treba upoštevati okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP. Predvsem je treba upoštevati, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, poleg pogoja, da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj.

9. V obravnavani zadevi med strankama ni sporno, da je prosilka za BPP zaprosila zaradi sestave in vložitve ustavne pritožbe zoper sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, št. II DoR 204/2017 z dne 18. 1. 2018, s katerim je bil v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Velenju, št. P 153/2015 z dne 8. 11. 2016, in popravnim sklepom istega sodišča, št. P 153/2015 z dne 28. 11. 2016, ter sodbo Višjega sodišča v Celju, št. Cp 9/2017 z dne 20. 4. 2017, predlog prosilke za dopustitev revizije zavrnjen.

10. Med strankama pa obstaja različno tolmačenje izpolnitve objektivnega pogoja za dodelitev BPP, določenega v 24. členu ZBPP. Tožena stranka je glede tega v izpodbijani odločbi navedla, da želi prosilka vložiti ustavno pritožbo in za to izpolnjuje pogoje iz 50. člena ZUstS, saj namerava vložiti ustavno pritožbo zoper sodno odločbo, vsa pravna sredstva so bila izčrpana, prosilki se rok za vložitev še ni iztekel, v primeru, če bi se prosilkine navedbe glede kršitev človekovih pravic izkazale za utemeljene, pa gre za kršitev človekovih pravic, ki bi imele hujše posledice za prosilko. Tako je tožena stranka ugotovila, da so podani objektivni pogoji za dodelitev BPP v skladu s 24. členom ZBPP. Temu stališču nasprotuje tožeča stranka in v tožbi zatrjuje, da objektivni pogoj za dodelitev BPP prosilki ni izpolnjen.

11. Sodišče ugotavlja, da je tožena stranka sprejela odločitev, ki je predmet izpodbijanja, na podlagi nepravilne uporabe materialnega prava. V skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP za obrazložitev sklepa, s katerim se predlog za dopustitev revizije zavrne, zadošča, da se sodišče splošno sklicuje na neobstoj pogojev iz 367.a člena tega zakona. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je s sklepom, št. II DoR 204/2017 z dne 18. 1. 2018, zadostilo tej zakonski zahtevi, saj je v točki 4 obrazložitve navedlo, da predlog ni utemeljen, v točki 5 obrazložitve pa, da pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa prvi odstavek 367.a člena ZPP, niso izpolnjeni, zato je Vrhovno sodišče zavrnilo predlog v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP. Poleg tega, kot to pravilno ugotavlja tožeča stranka, je Ustavno sodišče Republike Slovenije v sklepu, št. U-I-302/09, Up-1472/09-6, U-I-139/10-9 in Up-748/10-6 z dne 12. 5. 2011, pri presoji morebitne protiustavnosti drugega odstavka 367.c člena ZPP ugotovilo, da ta ni podana, pri tem pa to svojo odločitev med drugim obrazložilo tudi s tem, da odsotnost vsebinske obrazložitve takšnega sklepa strank ne izpostavlja nevarnosti arbitrarnih posegov v njihove pravice oziroma pravne interese.

12. Na podlagi zgoraj navedenih dejstev, ugotovitev in pravne podlage, je tožena stranka napačno presodila izpolnjevanje pogojev iz 24. člena ZBPP, saj je prosilka v prošnji z dne 14. 3. 2018 kot razlog za vložitev ustavne pritožbe navedla le, da Vrhovno sodišče v predmetnem sklepu ni navedlo niti enega razloga za zavrnitev predloga za dopustitev revizije in je tako ta odločba neobrazložena, s čimer ji je bila kršena ustavno zagotovljena pravica do poštenega sojenja iz 22. člena Ustave Republike Slovenije.

13. Glede na navedeno je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) odpravilo ter zadevo na podlagi tretjega odstavka 64. člena ZUS-1 vrnilo toženi stranki, da opravi ponoven postopek.