Appeal partially allowed; intent to sell drugs not proven, requiring new trial on that charge.

I. Pritožbi Višjega državnega tožilca se delno ugodi ter sodba sodišča prve stopnje pod točko II. izreka razveljavi in zadeva v tem delu vrne v novo sojenje pred popolnoma spremenjenim senatom.

II. V ostalem se pritožba glede kaznivega dejanja pod točko I. izreka zavrne kot neutemeljena ter v nerazveljavljenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Dokazanost namena pri prenašanju prepovedane droge iz prvega odstavka 186. člena KZ-1. Obdolženčevega namena prodaje pri prenašanju prepovedane droge kot subjektivnega dejstva v teh dokaznih sredstvih, kot v opisu dejanja po pravilni oceni sodišča prve stopnje niti posredno ni bilo zaznati.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrožno sodišče v Murski Soboti je kot sodišče prve stopnje 28. 3. 2018 obdolženega D. K. (spet pravilno: K.) po tretji točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) oprostilo obtožbe, po kateri bi naj v sostorilstvu s posebej obravnavanim A. T. storil kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po prvem odstavku 186. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in kaznivo dejanje omogočanja uživanja prepovedane droge po prvem odstavku 187. člena KZ-1, oboje v zvezi z 20. členom KZ-1. Po prvem odstavku 96. člena ZKP obremenjujejo stroški kazenskega postopka od prve do pete točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebni obdolženčevi izdatki, kot potrebni izdatki in nagrada zagovornika, proračun. To je vsebina izreka, izdanega v sodbi I K 26431/2014.

2. Zoper sodbo se je pritožil višji državni tožilec zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja s predlogom, da pritožbeno sodišče sodbo spremeni tako, da ga spozna za krivega obeh kaznivih dejanj ter mu izreče pogojno obsodbo, v kateri mu za kaznivo dejanje neupravičenega prometa s prepovedanimi drogami po prvem odstavku 186. člena KZ-1 določi kazen osem mesecev zapora, za kaznivo dejanje omogočanja uživanja prepovedanih drog po prvem odstavku 187. člena KZ-1 pa kazen tri mesece zapora, nakar mu določi enotno kazen deset mesecev zapora, ki ne bo izrečena, če obdolženi v preizkusni dobi dveh let ne bo storil novega kaznivega dejanja ali sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Na pritožbo je odgovoril obdolženčev zagovornik, ki v celoti pritrjuje razlogom sodbe ter predlaga, da jo pritožbeno sodišče potrdi.

4. Pritožbeni preizkus je pokazal naslednje.

5. Strinjati se je bilo s pritožnikom, da priznanja krivde prič A. T. in T. F. iz pravnomočno končanih kazenskih zadev, glede na predmet in vsebino priznanj niso brez teže. Še zlasti, ker sta oba kot priči v obravnavani zadevi, po pritožnikovi pravilni oceni objektivna dejstva smiselno potrdila. Njuno potrditev je bilo treba pri kaznivem dejanju pod točko 2 izreka sodbe, povezati z obdolženčevim zagovorom, ki prenašanja marihuane ni zanikal ter nato še z zatrjevanim sostorilskim prispevkom. Tega sodišče prve stopnje, kljub usmeritvi v sklepu II Kp 26431/2014 z dne 25. 5. 2017 ni storilo in bo moralo to pred senatom, ki se glede odločilnih dejstev še ni opredelil, znova storiti (prvi in četrti odstavek 392. člena ZKP).

6. Drugače je glede kaznivega dejanja pod točko I. izreka sodbe, ko je zgornja dokazna sredstva po vsebini prav tako mogoče povezati, vendar le, kot rečeno glede objektivnih dejstev. Obdolženčevega namena prodaje pri prenašanju prepovedane droge kot subjektivnega dejstva v teh dokaznih sredstvih, kot v opisu dejanja po pravilni oceni sodišča prve stopnje niti posredno ni bilo zaznati. Glede na to in ker v pritožbeni obrazložitvi ni zaslediti ničesar več, za kar bi pritožbeno sodišče v ključno ugotovitev sodišča prve stopnje dvomilo je sodbo sodišča prve stopnje v tem delu potrdilo (391. člen ZKP).