Supreme Court dismisses appeal on alimony increase where future periodic payments value is capped at five years.

Predlog se zavrže.

[JEDRO]

Pri preživninskih terjatvah gre za bodoče dajatve, ki se ponavljajo. Za te se v skladu s 40. členom ZPP kot vrednost spornega predmeta vzame seštevek dajatev, toda največ znesek, ki ustreza seštevku dajatev za dobo petih let.

[OBRAZLOŽITEV]

1. V tretjič ponovljenem sojenju, kjer je bilo treba odločiti le še o višini očetove preživninske obveznosti do obeh mladoletnih otrok, je sodišče prve stopnje razsodilo, da je tožnik dolžan plačevati preživnino, kot je bila že pravnomočno določena s sodbo istega sodišča P 1995/2009-IV z dne 21. 11. 2012, in sicer za vsakega po 675,00 EUR mesečno (kar znaša po zadnji valorizaciji od 1. 4. 2017 dalje 691,22 EUR mesečno), v presežku pa je zahtevek toženke zavrnilo (I. točka izreka). Odločilo je še o pravdnih stroških (II. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi toženke in sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo v ugodilnem delu I. točke izreka, saj je bilo o enakem zahtevku že pravnomočno odločeno s prvo sodbo sodišča prve stopnje z dne 21. 11. 2012 v povezavi s sodbo sodišča druge stopnje z dne 12. 3. 2013. Sodišče prve stopnje je bilo dolžno ponovno odločiti le še o vtoževanem presežku nad že prisojeno preživnino. V tem delu je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in potrdilo ponovno zavrnitev tega dela zahtevka.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je toženka vložila predlog za dopustitev revizije, v katerem (smiselno) zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava in kršitev določb postopka. Zatrjuje odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča.

4. Predlog ni dovoljen.

5. V skladu s tretjim odstavkom 125. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP-E) se postopek, ki se je začel pred začetkom uporabe tega zakona, pred sodiščem druge stopnje in pred vrhovnim sodiščem nadaljuje po določbah tega zakona, če je odločba, s katero se postopek pred sodiščem prve stopnje konča, izdana po začetku uporabe tega zakona. V obravnavani zadevi je bila sodba sodišča prve stopnje izdana 3. 7. 2017, to je pred začetkom uporabe ZPP-E, ki se je začel uporabljati 14. 9. 2017. To pomeni, da je bilo v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi treba odločati v skladu z določbami Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), kot so veljale pred začetkom uporabe ZPP-E.

6. Drugi in tretji odstavek 367. člena ZPP sta tako določala, da je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000,00 EUR (dovoljena revizija). Če revizija glede na vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ni dovoljena, je dovoljena le, če jo v skladu s 367.a členom ZPP dopusti sodišče (dopuščena revizija).

7. Toženka v predlogu za dopustitev revizije ni navedla, kakšna je vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe. Je pa mogoče iz predloga razbrati, da izpodbija odločitev o ponovni zavrnitvi zahtevanega presežka nad že prisojeno preživnino. Iz obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje izhaja, da je toženka sprva zahtevala za vsakega otroka 1.097,79 EUR preživnine mesečno, nato pa je tekom postopka spreminjala specifikacijo potreb otrok, tako da je po zadnji modifikaciji tožbenega zahtevka z dne 30. 5. 2017 zahtevala za vsakega otroka 2.488,75 EUR preživnine mesečno. Ker ji je bilo že pred tem pravnomočno prisojenih 675,00 EUR preživnine mesečno za vsakega otroka, znaša torej vtoževana razlika še 1.813,75 EUR mesečno za vsakega otroka.

8. Pri preživninskih terjatvah gre za bodoče dajatve, ki se ponavljajo. Za te se v skladu s 40. členom ZPP kot vrednost spornega predmeta vzame seštevek dajatev, toda največ znesek, ki ustreza seštevku dajatev za dobo petih let. Upoštevaje znesek 1.813,75 EUR, ki predstavlja osnovo za izračun, znaša vrednost revizijsko spornega dela pravnomočne sodbe 108.825,00 EUR za vsakega od otrok. To pa pomeni, da je upoštevaje določbo drugega odstavka 367. člena ZPP v obravnavani zadevi revizija dovoljena že glede na vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe in je Vrhovno sodišče ne more dopustiti. 1

9. Vrhovno sodišče je zato odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa (377. člen ZPP).

1 Enako npr. sklep VS RS II DoR 381/207 z dne 25. 1. 2018. Glej tudi sklepe VS RS II DoR 391/2010 z dne 14. 10. 2010, II DoR 215/2009 in druge.