Supreme Court allows review to check if lower court exceeded appeal limits by shifting burden of proof.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia granted the applicant's request for review regarding procedural violations and the shifting of the burden of proof. The applicant argued that the appellate court improperly altered the evidence assessment without a main hearing and relied on a bank statement to dismiss claims for the remaining commission fee. The court determined that the review is admissible to examine whether the appellate court exceeded the boundaries of the appeal review.
Legislator headnote
AI generatedArticle 367a paragraph 1 of the Civil Procedure Act; Article 367c paragraph 3 of the Civil Procedure Act: A review is admissible if the appellate court exceeded the limits of the appeal review by basing its decision on a thesis regarding the shifting of the burden of proof.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje prekoračilo meje pritožbenega preizkusa, ko je svojo odločbo oprlo na tezo o prevalitvi procesnega trditvenega bremena.
[JEDRO]
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje prekoračilo meje pritožbenega preizkusa, ko je svojo odločbo oprlo na tezo o prevalitvi procesnega trditvenega bremena.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Spor med pravdnima strankama se nanaša na plačilo računa za opravljeno posredovanje pri nakupu hiše – plačilo posredniške revizije. Tožnica je bila posrednica, ki je toženca kot kupca spravila v stik s prodajalko nepremičnin s parc. št. 161/4 in 161/3, k. o. ..., in organizirala ogled hiše. Prodajna pogodba med prodajalko in tožencem je bila sklenjena.
2. Sporno med pravdnima strankama je bilo, ali je toženec s plačilom 1.000,00 EUR svojo obveznost izpolnil ali pa je dolžan iz tega naslova tožnici plačati še vtoževanih 2.800,00 EUR.
3. Sodišče prve stopnje je odločilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 139123/2015 z dne 17. 11. 2015 ostane v veljavi tudi v 1. in 3. točki izreka. Ugovor neobstoja tožničine aktivne legitimacije je zavrnilo. Ugotovilo je, da sta se pravdni stranki v pogodbi o posredovanju v prometu z nepremičninami dogovorili, da bo posredniška provizija znašala 2 % kupnine za nepremičnino, zato ni verjelo pričam, ki so izpovedale drugače. Zaključilo je, da toženec ni uspel dokazati, da je bila dogovorjena provizija zgolj v višini 1.000,00 EUR.
4. Sodišče druge stopnje je pritožbi toženca zoper sodbo ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 139123/2015 z dne 17. 11. 2015 razveljavilo tudi v 1. in 3. točki izreka in tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo. Sodišče druge stopnje je drugače presodilo listinske dokaze in se tako oprlo na račun št. 1/2015 z dne 23. 1. 2015. Pojasnilo je, da iz navedenega računa izhaja, da gre za račun za opravljeno storitev posredovanja pri nakupu hiše v višini 1.000,00 EUR, pri čemer iz računa ne izhaja, da gre za delno plačilo storitve, prav tako pa pri posredovanju ni mogoče govoriti o delno opravljeni storitvi. Toženec je tako svojemu dokaznemu bremenu glede dejstva, da je provizijo plačal, zadostil. Trditve o tem, zakaj ni resnično tisto, kar se v računu potrjuje (plačilo celotne provizije), bi morala v nadaljevanju postaviti tožnica in jih tudi dokazati, vendar tega ni storila, zato so njene tožbene navedbe nesklepčne.
5. Zoper sodbo in sklep sodišča druge stopnje tožnica vlaga predlog za dopustitev revizije in postavlja naslednja vprašanja: ali je sodišče druge stopnje storilo kršitve določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 358., 350., 285., 8. in 5. členom ZPP, kršitvi določb postopka iz 8. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter kršilo tožničino pravico do poštenega sojenja iz 22. člena Ustave RS. Navaja, da je odločba sodišča druge stopnje sodba presenečenja, saj presega dejansko sporna dejstva med strankama, toženčeve trditve in njegovo pritožbo. Sodišče druge stopnje je spremenilo dokazno oceno ne da bi opravilo glavno obravnavo in v nasprotju z možnimi podlagami za spremembo iz 358. člena ZPP. Sodišče druge stopnje je odločilo tudi izven meja razlogov, kot so bili navedeni v pritožbi, in možnostmi uradnega preizkusa v skladu s 350. členom ZPP. Sodišče se je pri svoji odločitvi oprlo zgolj na račun št. 1/2015 z dne 23. 1. 2015, pri tem pa ni sledilo metodološkemu napotku za oblikovanje dokazne ocene iz 8. člena ZPP in tega dokaza ni presodilo v povezavi z drugimi izvedenimi dokazi. Nasprotuje zaključku nižjega sodišča, da je tožba nesklepčna. Poleg tega, če je sodišče to menilo, bi jo skladno z materialnim procesnim vodstvom moralo na to opozoriti. Tožnica je zatrjevala, da ji toženec za opravljeno storitev dolguje razliko do pogodbeno dogovorjene provizije. Drugačne navedbe sodišča druge stopnje, iztrgane iz konteksta tožničinih navedb, da je zatrjevala, da je šlo za delno opravljeno storitev, so protispisne. Izpostavlja, da izpodbijana sodba ni skladna s sodno prakso Vrhovnega sodišča RS v zadevah III Ips 123/2014, II Ips 153/2014, II Ips 122/2016, II Ips 227/2016, III Ips 47/2013, VIII Ips 297/2016, VIII Ips 253/2011 in VIII Ips 140/2002 ter Ustavnega sodišča RS v zadevi Up-695/04.
6. Predlog je delno utemeljen.
7. Vrhovno sodišče je ocenilo, da je glede v izreku navedenega pravnega vprašanja izpolnjen pogoj za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP, zato je revizijo na podlagi tretjega odstavka 367. c člena ZPP dopustilo.