Legislator Case Law & Legislation
VSL Sklep II Cp 1078/2018 ECLI:SI:VSLJ:2018:II.CP.1078.2018 AI generated

Appeal dismissed; defendant's failure to answer summons deemed admission of facts allowing default judgment.

Case Number VSL Sklep II Cp 1078/2018
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the defendant's appeal against a default judgment ordering the removal of parking bollards. The defendant had received the lawsuit but failed to respond within the statutory deadline, leading the first-instance court to accept the plaintiff's allegations as true without further fact-finding. The court ruled that the defendant's passivity constituted an admission of the claims, making the default judgment legally sound and the appeal unfounded.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o pravdnem postopku (ZPP), 318. člen; 338. člen: A party's failure to respond to a lawsuit within the legal time limit constitutes an admission of the plaintiff's factual allegations, permitting the court to issue a default judgment based solely on the plaintiff's claims without conducting a full fact-finding procedure.

Keywords

AI generated
default judgment failure to answer admission of facts parking obstruction property possession appellate review procedural default

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Druga tožena stranka je dolžna tožeči stranki v 15 dneh povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 175,56 EUR.

[JEDRO]

Drugi toženec je tožbo tožnice osebno prejel, nanjo pa ni odgovoril v zakonsko določenem roku, zato je sodišče prve stopnje pravilno obrazložilo, da pasivnost tožene stranke pomeni priznanje dejanskih navedb tožeče stranke in posledično sodišču ni bilo treba ugotavljati dejanskega stanja temveč je vzelo v podlago zamudnega sklepa dejansko stanje, kot je bilo navedeno v tožbi.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z delnim zamudnim sklepom ugodilo tožbenemu zahtevku tožnice zoper drugega toženca in mu naložilo, da vzpostavi prejšnje posestno stanje tako, da odstrani oba kovinska parkirna pregibna stebrička s ključavnico pred glavnim vhodom v hišo na severni in severovzhodni strani nepremičnine k.o. ..., parc. št. 51/1 ter mu je prepovedalo nadaljnja tovrstna motenja (I. točka izreka). Odločilo je, da bo o pravdnih stroških odločilo s končno odločbo (II. točka izreka).

2. Drugi toženec izpodbija delni zamudni sklep v celoti zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi. V pritožbi navaja, da ni jasno iz česa sodišče sklepa, da je ravno on storil motilno dejanje s postavitvijo dveh pregibnih stebričkov s ključavnico, saj sodišče piše, da sta to storili obe toženi stranki. Zahtevek se glasi, da morata obe odstraniti pregibna stebrička, sodišče pa je to naložilo samo njemu. Sodišče tudi nima nobenega dokaza, da naj bi drugi toženec postavil pregibna stebrička. Ta trditev tudi ne izhaja iz tožbe. Zatrjuje, da je sodišče storilo absolutno bistveni kršitvi iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

3. V odgovoru na pritožbo tožnica prereka pritožbene navedbe in priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V 318. členu ZPP so določeni pogoji pod katerimi izda sodišče zamudno sodbo s katero ugodi tožbenemu zahtevku. Skladno z drugim odstavkom 338. člena ZPP se zamudna sodba ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Povedano velja tudi za odločitev sodišča v sporu. Drugi toženec je tožbo tožnice osebno prejel, nanjo pa ni odgovoril v zakonsko določenem roku, zato je sodišče prve stopnje pravilno obrazložilo, da pasivnost tožene stranke pomeni priznanje dejanskih navedb tožeče stranke in posledično sodišču ni bilo treba ugotavljati dejanskega stanja temveč je vzelo v podlago zamudnega sklepa dejansko stanje, kot je bilo navedeno v tožbi.

6. Na pritožbeni očitek drugega toženca, da se tožbeni zahtevek glasi, da morata oba toženca odstraniti pregibna stebrička, sodišče pa je to naložilo samo drugemu tožencu, pritožbeno sodišče odgovarja, da je zaradi pasivnosti drugega toženca (ker ni odgovoril na tožbo), sodišče izdalo delni zamudni sklep. Postopek zoper prvo toženko (ki je na tožbo odgovorila pa bo nadaljevalo in bo zahtevek tožnice zoper drugo toženko vsebinsko obravnavan. Če bo sodišče prve stopnje po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da je prišlo do motenja posesti tudi s strani prve toženke, ji bo odstranitev kovinskih pregibnih stebričkov naložilo, ko bo postopek zoper njo zaključen.

7. Iz navedenega izhaja tudi odgovor, zakaj ni sodišče drugega toženca vprašalo, ali je postavil stebrička. Vprašalo ga ni, zaradi njegove pasivnosti. Ker je bil v postopku pasiven, je prišlo do izdaje delnega zamudnega sklepa, zato sodišče glede zahtevka zoper njega ni bilo dolžno izvajati dokaznega postopka z razpisom glavne obravnave.

8. Zadnja pritožbena trditev, da iz tožbe ne izhaja, da naj bi tudi drugotoženi postavil dva pregibna stebrička se nanaša na 3. pogoj po 318. členu ZPP, ki določa, da mora utemeljenost tožbenega zahtevka izhajati iz dejstev, ki so navedena v tožbi. Iz vpogleda v tožbo izhaja, da je tožnica zatrdila, da sta pregibna stebrička postavila oba toženca, torej tudi drugi toženec. Tudi ta pritožbeni očitek je zato neutemeljen. Sklepčnost tožbe pred izdajo delnega zamudnega sklepa pa je bila podana.

9. Ker pritožba ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev na katere pazi po uradni dolžnosti (prvi odstavek 350. člena ZPP9, jo je zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

10. Ker drugi toženec s pritožbo ni uspel je dolžan na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s 165. členom ZPP tožnici povrniti njene stroške, ki so ji nastali v pritožbenem postopku in sicer nagrado za sestavo odgovora na pritožbo v višini 375 točk, kar po vrednosti točke 0,459 EUR znaša 172,12 EUR, 2% materialni stroški pa znašajo 3,44 EUR, skupaj 175,56 EUR.