Legislator Case Law & Legislation
VSM Sklep III Kp 32762/2017 ECLI:SI:VSMB:2018:III.KP.32762.2017.1 AI generated

Attempted robbery conviction upheld; defense's theft claim rejected due to clear intent to steal money.

Case Number VSM Sklep III Kp 32762/2017
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Court of Appeal dismissed the defense's appeal against the first-instance judgment convicting the defendant of attempted robbery. The defense argued the act constituted only damage to property, but the court found the defendant's armed entry, demand for cash, and swinging a machete at a window proved intent to steal. Consequently, the conviction for attempted robbery was confirmed, and the defendant was exempted from paying legal costs due to poverty.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o kazenskem postopku (ZKP); Kazenski zakonik (KZ-1): When a defendant uses violence to demand money and demonstrates clear intent to obtain another's property, the act constitutes attempted robbery rather than mere damage to property.

Keywords

AI generated
attempted robbery damage to property intent to steal armed entry legal costs exemption safety measure forensic psychiatry

Cited Legislation

AI generated
Article 206 paragraph 1 of the Criminal Code (KZ-1)
Article 34 paragraph 1 and Article 29 paragraph 2 of the Criminal Code (KZ-1)
Article 299 paragraph 3 and Article 29 paragraph 2 of the Criminal Code (KZ-1)
Article 70.a of the Criminal Code (KZ-1)
Article 56 paragraph 1 of the Criminal Code (KZ-1)
Article 95 paragraph 4 of the Criminal Procedure Act (ZKP)
Article 97 paragraph 1 of the Criminal Procedure Act (ZKP)
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožba zagovornice obdolženega se zavrne kot neutemeljena in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Obdolženi se oprosti plačila sodne takse kot stroška pritožbenega postopka, potrebni izdatki in nagrada obdolženčeve zagovornice, postavljene po uradni dolžnosti, pa v skladu s 97. členom Zakona o kazenskem postopku obremenjujejo proračun.

[JEDRO]

Glede na dejstvo, da je obdolženec s sekiro tudi zamahnil po zaščitnem steklu, ne gre dvomiti v resnost obdolženčeve odločitve, da pride do denarja in se na ta način reši iz finančne krize.

Ob takšnem dejanskem stanju, in ko je obdolženec tudi sam ob svojem zaslišanju pojasnil, da je bila njegova dejavnost usmerjena izključno v pridobitev denarja, pritožbene navedbe, da gre pri obravnavanem kaznivem dejanju zgolj za poškodovanje tuje stvari, nikakor ne morejo prepričati.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da je obdolženec storil kaznivo dejanje poskusa ropa po prvem odstavku 206. v zvezi s prvim odstavkom 34. in drugim odstavkom 29. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) ter kaznivo dejanje preprečitve uradnega dejanja ali maščevanja uradni osebi po tretjem v zvezi z drugim in prvim odstavkom 299. člena in drugim odstavkom 29. člena KZ-1, za kar mu je sodišče po 70.a členu KZ-1 izreklo varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu, kar se bo izvajalo v Enoti za forenzično psihiatrijo, Oddelka za psihiatrijo Univerzitetnega kliničnega centra v Mariboru. V skladu s prvim odstavkom 56. člena KZ-1 je bil obdolžencu v izrečen ukrep vštet tudi čas, prestan v priporu. V skladu s četrtim odstavkom 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je bil obdolženec oproščen povrnitve vseh stroškov kazenskega postopka, stroški in nagrada obdolženčeve zagovornice, postavljene po uradni dolžnosti, pa je v skladu s prvim odstavkom 97. člena ZKP obremenila proračun. Oškodovanci so bili s priglašenimi premoženjskopravnimi zahtevki napoteni na pot pravde, v skladu s 73. členom KZ-1 pa je bil obdolžencu izrečen tudi varnostni ukrep odvzema predmetov.

2. Zoper tak sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov v delu, ki se nanaša na storitev kaznivega dejanja poskusa ropa (točka I/I izreka izpodbijanega sklepa), pritožila obdolženčeva zagovornica s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da ugotovi, da kaznivo dejanje poskusa ropa iz točke I/I izreka sklepa ni bilo storjeno.

3. Pregled zadeve na pritožbeni stopnji je pokazal, da pritožba ni utemeljena.

4. Obdolženčeva zagovornica, ki v uvodu pritožbe navaja, da se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov tega, v kateri smeri bi naj prvostopno sodišče kršilo kazenski zakon in s čim konkretno bi naj zagrešilo bistvene kršitve določb kazenskega postopka, ni pojasnila, saj ni navedla niti tega, katere konkretne kršitve KZ in ZKP ima v mislih.

5. Iz vsebine pritožbenih izvajanj, ko pritožnica med drugim trdi, da je sklep pomanjkljivo obrazložen, pa je razbrati, da ima v mislih bistveno kršitev iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. In čeprav drži, da je dokazna ocena v izpodbijanem sklepu res skopa, pa je vendarle še zadostna, zato pritožba v tem delu ni utemeljena. V točki 5 izpodbijanega sklepa je namreč obrazloženo, na čem temeljijo zaključki prvostopnega sodišča, da je obdolženec kritičnega dne na način, opisan v izreku izpodbijanega sklepa, poskušal vzeti tujo premično stvar z namenom protipravne prilastitve.

6. Neutemeljena pa je pritožba tudi, ko graja pravilnost na prvi stopnji ugotovljenega dejanskega stanja v delu, ki se nanaša na izvršitev kaznivega dejanja poskusa ropa po prvem odstavku 206. v zvezi s prvim odstavkom 34. in drugim odstavkom 29. člena KZ-1. Sodišče prve stopnje je, kot je uvodoma že pojasnjeno, čeprav skopo, vendar še zadostno pojasnilo, na čem temeljijo zaključki, da je obdolženec poskušal izvršiti kaznivo dejanje ropa in ne kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari, o čemer skuša v pritožbi prepričati obdolženčeva zagovornica. Da je bil obdolženčev namen protipravna pridobitev denarja, je nenazadnje v svojem zagovoru (l. št. 101) povedal tudi sam. Pojasnil je, da se je znašel v finančnih težavah, ki jih je tudi podrobneje opisal, pri čemer je povedal tudi, da je na banko odšel po denar. Posebej vprašan je pojasnil tudi, da tedaj, ko je na banki zahteval naj mu torbo napolnijo z denarjem, ni mislil svojega denarja, torej denarja na svojem tekočem računu, saj denarja na računu nima. Nobenega dvoma torej ni, da je želel priti do tujega denarja. Da je pri tem uporabil silo, pa tudi ne gre dvomiti. Okoliščine, da je na banko prišel oborožen s sekiro v eni in kovinsko palico v drugi roki, pa je povsem nazorno izhajalo tako iz videoposnetkov kot tudi iz izpovedb v postopku zaslišanih prič, nenazadnje pa je to pojasnil obdolženec tudi sam (l. št. 101), pri čemer je povedal tudi, da je tako sekiro kot kovinsko palico imel pri sebi za strah oziroma zato, da bi njegove zahteve po izročitvi denarja vzeli resno. Ob navedenem in dejstvu, da je obdolženec s sekiro tudi zamahnil po zaščitnem steklu, pa tudi ne gre dvomiti v resnost obdolženčeve odločitve, da pride do denarja in se na ta način reši iz finančne krize. Ob takšnem dejanskem stanju, in ko je obdolženec tudi sam ob svojem zaslišanju pojasnil, da je bila njegova dejavnost usmerjena izključno v pridobitev denarja, pa pritožbene navedbe obdolženčeve zagovornice, da gre pri obravnavanem kaznivem dejanju zgolj za poškodovanje tuje stvari, nikakor ne morejo prepričati.

7. Glede na vse navedeno, in ker pritožba tudi v ostalem, glede odločilnih dejstev, ne navaja ničesar, kar bi lahko vzbudilo dvom v pravilnost zaključkov prvostopnega sodišča, je bilo o pritožbi potrebno odločiti kot izhaja iz izreka tega sklepa. Odločbe o izreku varnostnega ukrepa pritožba obdolženčeve zagovornice izrecno ne napada, saj navaja, da obramba v osnovi ne nasprotuje izrečenemu varnostnemu ukrepu, vendar se naj ta izreče le, če se bo ugotovilo, da je obdolženec dejansko storil določeno kaznivo dejanje.

8. Ker torej tudi pritožbeno sodišče soglaša z zaključki sodišča prve stopnje, da je obdolženec s svojim ravnanjem izvršil kaznivo dejanje poskusa ropa, ne pa kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari, za kar se v pritožbi zavzema obdolženčeva zagovornica, in ker je tudi po oceni pritožbenega sodišča izrek varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu, ki se bo izvajal v Enoti za forenzično psihiatrijo, Oddelka za psihiatrijo Univerzitetnega kliničnega centra v Mariboru, tudi po oceni pritožbenega sodišča povsem primerni ukrep, ki ga glede na že podano izvedensko mnenje izvedenca dr. M.K. in ostale razloge, ki jih je v tej smeri v podkrepitev svojih zaključkov navedlo že prvostopno sodišče, nikakor ne gre spreminjati, je bilo o pritožbi obdolženčeve zagovornice odločiti, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

9. Glede na to, da je obdolženec brez redne zaposlitve in brez sredstev za preživljanje ter premoženja, ga je pritožbeno sodišče, v skladu s četrtim odstavkom 95. v zvezi s prvim odstavkom 98. člena ZKP oprostilo plačila stroškov pritožbenega postopka, nagrada in potrebni izdatki obdolženčeve zagovornice pa v skladu s prvim odstavkom 97. v zvezi s prvim odstavkom 98. člena ZKP obremenjujejo proračun.