Administrative court allows lawyer's free legal aid claim, overturning district court's dismissal based on incorrect business status assessment.

I. Tožbi se ugodi, sklep Okrožnega sodišča v Celju, št. Bpp 1285/2017 z dne 14. 3. 2018, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

[JEDRO]

Tožena stranka je v izpodbijanem sklepu nepravilno ocenila status tožnika kot odvetnika v smislu morebitnega opravljanja gospodarske dejavnosti, ko je prosilca štela kot pravno osebo oziroma nosilca profitne dejavnosti.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom odločila, da se prošnja za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) prosila A.A., v tem upravnem sporu tožnika, zavrže kot nedovoljena. Odločitev je utemeljila s podatkom, da je prosilec dne 11. 8. 2017 vložil prošnjo za dodelitev BPP, med drugim v zadevi Okrajnega sodišča v Ljubljani št. IV P 799/2017, pri čemer navaja, da je prosilec vložil prošnjo za dodelitev BPP kot pravna oseba oziroma nosilec profitne dejavnosti - odvetnik, in sicer kot uporabnik osebnega vozila znamke ..., saj iz priložene fotokopije prometnega dovoljenja za navedeno vozilo izhaja, da je imetnik prometnega dovoljenja, uporabnik vozila "A.A. - odvetnik“ s stalnim prebivališčem - sedežem na naslovu B., in ne A.A. - fizična oseba s stalnim prebivališčem na naslovu C.. Tudi v odgovoru na tožbo v zadevi opr. št. IV P 799/2017 odvetnik navaja, da „denarni prispevek h kupnini izvira iz njegovega posebnega premoženja, z njegovega poslovnega računa pa je bil nakazan zato, ker prometno dovoljenje glasi na njegovo firmo in ne na njega osebno“. Izhajajoč iz 10. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki določa upravičence do BPP, je nedvomno ugotoviti, da pravna oseba oziroma nosilec profitne dejavnosti - odvetnik, ne more biti upravičen do BPP, saj ne spada v nobenega od v 10. členu določenih subjektov. Iz navedenih razlogov je tožena stranka predmetno prošnjo tožnika kot nedovoljeno zavrgla.

2. Tožnik v vloženi tožbi odločitvi oporeka in navaja, da je vložil prošnjo za dodelitev BPP kot fizična oseba. V pravdnem postopku, v katerem je zaprosil za BPP, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. IV P 799/2017 in kjer je sam tožen, nastopa kot fizična oseba. V tem pravdnem postopku gre za postopek delitve premoženja med nekdanjima zunajzakonskima partnerjema, kjer tožnika toži nekdanja partnerka, saj je po njenem mnenju sporen obseg, višina in delež na skupnem premoženju. Gre za tipičen spor glede ugotovitve obsega skupnega premoženja med nekdanjima zunajzakonskima partnerjema, kjer obe stranki nastopata kot fizični osebi. Tožnik ima kot fizična oseba vpisano vozilo znamke ... v prometnem dovoljenju na fizično osebo z dejavnostjo - odvetnika, vendar tako njegovo osebno premoženje kot premoženje, ki je pisano nanj kot odvetnika, predstavlja njegovo osebno premoženje. Da tožnik nastopa kot fizična oseba, je razvidno tudi iz navedbe v pravdnem postopku tožeče stranke, kjer je naveden tožnikov naslov stalnega prebivališča in ne naslov sedeža firme. Ker je tožnik državljan Republike Slovenije in ima v Sloveniji prijavljeno stalno prebivališče, je lahko upravičenec do BPP. V nadaljevanju tožbe tožnik opisuje okoliščine, iz katerih po njegovem stališču izhaja, da izpolnjuje tako materialni kot objektivni pogoj za dodelitev BPP. Sodišču primarno predlaga, da tožbi ugodi in samo odloči, da se v celoti ugodi tožnikovi prošnji za dodelitev BPP, podredno pa, da odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne v ponovni postopek, pri tem pa naloži toženi stranki povrnitev tožnikovih stroškov predmetnega upravnega spora. Tožnik sodišču predlaga še, da ga oprosti plačila sodne takse.

3. Tožena stranka je sodišču poslala upravni spis. Odgovora na tožbo ni podala.

K točki I izreka:

4. Tožba je utemeljena.

5. Tožena stranka navaja pravilno pravno podlago za presojo upravičencev do BPP, kar določa 10. člen ZBPP. V skladu s 1. točko prvega odstavka tega člena so upravičenci do BPP med drugim tudi državljani Republike Slovenije, ki v Republiki Sloveniji stalno prebivajo. Po stališču sodišča pa je napačen zaključek tožene stranke, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev BPP kot pravna oseba oziroma odvetnik kot nosilec profitne dejavnosti, kar utemeljuje s podatki iz prometnega dovoljenja vozila, v katerem je kot uporabnik naveden tožnik kot odvetnik, in s tožnikovimi navedbami v odgovoru na tožbo, zaradi česar v tem svojstvu (pravna oseba oziroma nosilec profitne dejavnosti) ne more biti upravičenec do BPP.

6. Sodišče ugotavlja, da je tožnik vložil predmetno prošnjo za dodelitev BPP (z dne 11. 8. 2017), vezano (v delu predmetnega upravnega spora) na zadevo Okrajnega sodišča v Ljubljani št. IV P 799/2017, v kateri je tožeča stranka Č.Č., tožnikova bivša zunajzakonska partnerka, zoper njega kot toženo stranko vložila tožbo zaradi ugotovitve lastninske pravice na vozilu kot delu skupnega premoženja, za katerega obe pravdni stranki zatrjujeta, da gre za njuno posebno premoženje. Sodišče se strinja s tožbenimi navedbami, da gre za spor med nekdanjima zunajzakonskima partnerjema glede ugotovitve obsega njunega skupnega premoženja. Že iz opisane vsebine pravdne zadeve, v kateri je tožnik vložil prošnjo za dodelitev BPP, izhaja, da gre za fizično osebo kot bivšega zunajzakonskega partnerja in v tej pravdni zadevi toženca. Tudi navedba njegovega naslova na prošnji za dodelitev BPP, pa tudi na tožbi tožeče stranke v pravdni zadevi, ko je v obeh primerih poleg imena in priimka tožnika naveden naslov v C., kjer ima tožnik prijavljeno stalno prebivališče, in ne naslov B., kjer opravlja delo odvetnika, izkazuje sklep, da tako v upravni zadevi odločanja o tožnikovi upravičenosti do BPP kot v pravdi, za potrebe katere je tožnik vložil prošnjo za BPP, nastopa v svojstvu fizične osebe.

7. Na drugačen sklep ne vplivajo podatki v prometnem dovoljenju, v katerem je kot uporabnik vozila naveden tožnik kot odvetnik, prav tako ne tožnikove navedbe v odgovoru na tožbo, saj gre za njegova navajanja v smislu dokazovanja obstoja posebnega premoženja na tem vozilu, ne pa glede svojstva pravdne stranke.

8. Sodišče ugotavlja, da je tožena stranka v izpodbijanem sklepu nepravilno ocenila status tožnika kot odvetnika v smislu morebitnega opravljanja gospodarske dejavnosti, ko je prosilca štela kot pravno osebo oziroma nosilca profitne dejavnosti. Odvetnik je namreč fizična oseba, ki opravlja intelektualne storitve kot svoboden poklic, kot določa Zakon o odvetništvu, po katerem je odvetništvo del pravosodja in neodvisna služba, odvetniki pa se ne tretirajo kot samostojni podjetniki v smislu določb Zakona o gospodarskih družbah. V prid ugotovitvi, da odvetnika ni mogoče šteti za podjetnika, so se v več odločbah že izrekla različna sodišča. Zato je sklicevanje tožene stranke na dve sodbi Upravnega sodišča Republike Slovenije, ki se nanašata na samostojnega podjetnika kot gospodarski subjekt, ki ni upravičen do BPP, napačno.

9. Glede na navedeno in upoštevajoč dejstvo, da je tožnik državljan Republike Slovenije s stalnim prebivanjem v Sloveniji, je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) odpravilo ter zadevo na podlagi tretjega odstavka 64. člena ZUS-1 vrnilo toženi stranki, da opravi ponoven postopek, v katerem bo morala presojati, ali tožnik v konkretni zadevi izpolnjuje pogoje za dodelitev BPP, določene v ZBPP, pri tem pa v zvezi z vprašanjem, ali je odvetniku zaradi njegove izobrazbe in poklica dopustno odreči pravico do BPP, upoštevati stališče upravnosodne prakse (sodbe Upravnega sodišča Republike Slovenije, oddelka v Celju, št. IV U 147/2017-6 z dne 6. 12. 2017 ter št. IV U 68/2018-7 in IV U 74/2018-7, oboje z dne 23. 5. 2018).

10. Sodišče o predlogu za taksno oprostitev ni odločalo, ker se v postopkih odločanja o BPP v skladu z 10. členom Zakona o sodnih taksah (ZST-1) sodna taksa ne plača.

K točki II izreka:

11. Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo, je po določbi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožnik upravičen do povračila stroškov postopka. Te stroške je sodišče, skladno z določbo 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, odmerilo v pavšalnem znesku 285,00 EUR, glede na to, da je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa je zastopala odvetnica.