Appeal dismissed; Supreme Court ruling on jurisdiction transfer limits jurisdiction to Maribor High Court.

I. Višje sodišče v Ljubljani ni pristojno za odločanje v tej zadevi.

II. Zadeva bo po pravnomočnosti sklepa odstopljena Višjemu sodišču v Mariboru

[JEDRO]

Sklep predsednika VS RS Su 889/2015 z dne 26. 3. 2015 je določil pravila izbire tako, da je izbiro omejil s časom in številom zadev. Pravila, po katerem bi se zadeve po prenehanju veljavnosti sklepa o prenosu pristojnosti prenesle na Višje sodišče v Ljubljani tudi v primeru, ko je to že enkrat odločilo v zadevi in je sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo, sklep ne določa. Prav tako ni mogoče uporabiti pravila iz 163. člena Sodnega reda. Ta se namreč nanaša na odločanje sodišča druge stopnje v okviru njegove zakonsko urejene krajevne pristojnosti. To pomeni, da se pristojnost v konkretni (pritožbeni) zadevi določa po 104. členu ZS in je za odločanje o vloženi pritožbi pristojno Višje sodišče v Mariboru.

[OBRAZLOŽITEV]

1. V tej zadevi je Okrožno sodišče v Mariboru prvič odločilo s sodbo II P 596/2012 dne 13. 10. 2014. Zadeva je bila zaradi pritožbe tožnika predložena v reševanje Višjemu sodišču v Mariboru, pri katerem je bila vodena pod Cp 116/2015.

2. Po sklepu predsednika Vrhovnega sodišča Su 889/2015 z dne 26. 3. 2015 (glej prilogo C1), je bila pristojnost za sojenje v 90 - tih pravdnih zadevah Višjega sodišča v Mariboru (in sicer po seznamu zadev, priloženih k predlogu predsednika Višjega sodišča v Mariboru Su 57/2015 z dne 23. 3. 2015) prenesena na Višje sodišče v Ljubljani. Med prenesenimi zadevami je bila tudi zadeva Cp 116/2015.

3. Skladno s sklepom Vrhovnega sodišča je o pritožbi tožnika zoper sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 13. 10. 2014 odločilo Višje sodišče v Ljubljani s sklepom III Cp 971/2015 z dne 8. julija 2015. Sodbo sodišča prve stopnje je razveljavilo in vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Slednje je pod opr. št. II P 605/2015 dne 14. 12. 2015 izdalo novo sodbo, zoper katero je tožnik ponovno vložil pritožbo. Okrožno sodišče v Mariboru je zadevo predložilo Višjemu sodišču v Mariboru, to pa ga je poslalo Višjemu sodišču v Ljubljani, ki je v zadevi ponovno odločilo. S sklepom III Cp 1446/2016 z dne 12. 10. 2016 je sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Okrožno sodišče v Mariboru je 16. 1. 2017 v zadevi odločilo s sodbo II P 875/2016. Spis je zaradi s strani tožnika vložene pritožbe 15. 5. 2018 predložilo Višjemu sodišču v Mariboru, kje je bil voden pod opr. št. I Cp 437/2018. 11. 6. 2018 vrnilo Okrožnemu sodišču v Mariboru z dopisom, da je za odločanje, na podlagi sklepa predsednika Vrhovnega sodišča RS Su 889/2015, pristojno Višje sodišče v Ljubljani. Slednjemu je bil spis zaradi reševanja pritožbe nato predložen 15. 6. 2018.

5. Višje sodišče v Ljubljani ni (krajevno) pristojno za sojenje v tej zadevi.

6. V konkretni zadevi je bila s sklepom predsednika VS RS Su 889/2015 z dne 26. 3. 2015 pristojnost na Višje sodišče v Ljubljani prenesena na podlagi 105 a člena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS). Ta določa, da lahko predsednik skupno neposredno višjega sodišča na predlog predsednika sodišča, ki ima sodne zaostanke, odloči, da se pristojnost za sojenje v določenem številu zadev prenese na drugo manj obremenjeno sodišče na svojem območju. V sklepu o prenosu pristojnosti določi predsednik število in vrsto zadev, ki bodo prenesene, ter pravila za izbiro zadev.

7. Sklep predsednika VS RS Su 889/2015 z dne 26. 3. 2015 je določil pravila izbire tako, da je izbiro omejil s časom in številom zadev (devetdeset pravdnih zadev, prejetih na Višje sodišče v Mariboru v letu 2015). Pravila, po katerem bi se zadeve po prenehanju veljavnosti sklepa o prenosu pristojnosti prenesle na Višje sodišče v Ljubljani tudi v primeru, ko je to že enkrat odločilo v zadevi in je sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo, sklep ne določa. Prav tako ni mogoče uporabiti pravila iz 163. člena Sodnega reda. Ta se namreč nanaša na odločanje sodišča druge stopnje v okviru njegove zakonsko urejene krajevne pristojnosti. To pomeni, da se pristojnost v konkretni (pritožbeni) zadevi določa po 104. členu ZS in je za odločanje o vloženi pritožbi pristojno Višje sodišče v Mariboru.

8. Višje sodišče v Ljubljani se zato izreka za (krajevno) nepristojno in bo zadeva po pravnomočnosti tega sklepa odstopljena Višjemu sodišču v Mariboru (23. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Glede na to, da je s tako odločitvijo odstopilo od stališča, ki ga je v zvezi s svojo pristojnostjo zavzelo v razlogih sklepa III Cp 1446/2016 z dne 12. 10. 2016, pojasnjuje, da je že po izdaji te odločbe Vrhovno sodišče o tem vprašanju v podobnih primerih zavzelo drugačno stališče 1 , ki ga ob tokratni presoji svoje pristojnosti Višje sodišče v Ljubljani tudi upošteva.

PRAVNI POUK

Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katero se vlaga, izjavo, da se izpodbija, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozvalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

1 Glej sklep Vrhovnega sodišča III R19/2017 z dne 17. 5. 2017 in sklep III R 22/2017 z dne 20. 6. 2017.