Administrative court dismisses free legal aid denial due to lack of hearing on property facts.

I. Tožbi se ugodi. Odločba Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru, št. Bpp 759/2018 z dne 26. 6. 2018 se odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti stroške upravnega spora v višini 234,09 EUR z DDV, po poteku paricijskega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi, do plačila.

[JEDRO]

Organ za brezplačno pravno pomoč je izpodbijano odločbo izdal, ne da bi dal tožniku možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil prošnjo tožnika z dne 21. 6. 2018 za dodelitev brezplačne pravne pomoči v postopku zaradi ugotovitve ničnosti notarskega zapisa št. Sv 453/2017. Organ za brezplačno pravno pomoč je tožnikovo vlogo zavrnil, ker tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja, saj njegovi prihodki oz. prihodki njegove družine presegajo 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik do 1/2 lastnik nepremičnine parc. št. 2324 k.o. ..., kar v naravi predstavlja stanovanjsko stavbo s stavbnim zemljiščem, tržna vrednost te nepremičnine pa znaša 136.634,00 EUR, torej vrednost solastniškega deleža znaša 68.317,00 EUR.

2. Organ za brezplačno pravno pomoč ugotavlja, da ima tožnik premoženje, ki se v skladu z določilom 17. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) in 27. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre) v zvezi s 14. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) upošteva pri ugotavljanju izpolnjevanja finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Nadalje ugotavlja, da na navedenih nepremičninah, ki se upoštevajo kot premoženje prosilca ne obstaja nobena pravica ali pravno dejstvo, ki bi omejevala lastninsko pravico v smislu razpolaganja z nepremičnino v pravnem prometu in na ta način zmanjševala ali celo izničila ugotovljeno vrednost navedenih nepremičnin.

3. Tožnik je vložil tožbo v upravnem sporu, v kateri navaja, da je tožena stranka zmotno in nepravilno ugotovila dejansko stanje oz. da gre za pomoto, saj je sodišče tožečo stranko obremenilo z nepremičnino v .... V potrditev tega dejstva navaja, da se je na omenjeno nepremičnino z notarskim zapisom opr. št. Sv 667/2018 z dne 22. 5. 2018 s sporazumom o razdružitvi skupnega premoženja, do celote vknjižila lastninska pravica v korist A.A.. Slednja je s tožnikom vse od leta 2010 živela v zunajzakonski zvezi. Iz sklepa Okrajnega sodišča v Ormožu opr. št. Dn 114051/2018 je razvidno, da je sodišče sklenilo, da se na nepremičnini parc. št. 2324 k.o. ... na podlagi notarskega zapisa opr. št. Sv 667/2018 z dne 22. 5. 2018 s sporazumom o razdružitvi skupnega premoženja, dovoli vpis A.A., novega imetnika lastninske pravice in izbris prejšnjega imetnika tožnika B.B. za njegov delež do 1/2 celote. V sklepu je kot datum učinkovanja vpisa naveden 8. 6. 2018, tožnik pa je za brezplačno pravno pomoč zaprosil dne 21. 6. 2018. Tožnik se sklicuje na načelo zaupanja v zemljiško knjigo. Z zavrnitvijo prošnje za brezplačno pravno pomoč je po mnenju tožnika upravni organ onemogočil njegovo uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti (1. člen ZBPP), saj ni upošteval socialni položaj tožnika, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogel uresničiti. S tem je tožena stranka prikrajšala tožnika za človekovo pravico do enakopravnosti oz. enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS, ki jo sodišče varuje v skladu s 15. členom Ustave, po katerem je zagotovljeno sodno varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pravica do odprave posledic njihove kršitve.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je tožnik vložil prošnjo za brezplačno pravno pomoč dne 21. 6. 2018, sodišče pa je njegovo premoženjsko stanje preverilo na dan 26. 6. 2018. Kot izhaja iz izpiska zemljiške knjige z dne 26. 6. 2018 je bil tožnik tega dne še vpisan kot solastnik nepremičnine z ID znakom parc. ... do 1/2 od celote. Tožnik pravilno navaja načelo zaupanja v zemljiško knjigo, kar je pri izdaji odločbe upoštevala tožena stranka, saj je na podlagi stanja zemljiške knjige izdala odločbo o zavrnitvi prošnje za brezplačno pravno pomoč, saj je bil tožnik na dan vložitve prošnje še vedno solastnik nepremičnine, ki se upošteva kot njegovo premoženje in ki presega cenzus za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Nepravnomočne odločitve o vpisu lastninske pravice na nepremičnini na odločitev službe za brezplačno pravno pomoč ne morejo imeti vpliva, saj se s tem poruši načelo zaupanja v zemljiško knjigo.

5. Tožba je utemeljena.

6. Pogoji za odobritev brezplačne pravne pomoči so določeni v tretjem odstavku 11. člena ZBPP, tako da se pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji določeni z zakonom. Za dodelitev brezplačne pravne pomoči morata torej biti kumulativno izpolnjena subjektivni oz. materialni pogoj, izpolnjevanje katerega je odvisno od premoženjskih razmer na strani prosilca in njegove družine ter objektivni pogoj, izpolnjevanje katerega je odvisno od okoliščin in dejstev o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Glede materialnega pogoja prvi odstavek 13. člena ZBPP določa, da je do brezplačne pravne pomoči upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oz. stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena ZBPP). Materialni položaj prosilca in njegove družine se ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo v zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (prvi odstavek 14. člena ZBPP). Za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialno varstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb, pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči (drugi odstavek 14. člena ZBPP - to je ZSVarPre).

7. Prvi odstavek 27. člena ZSVarPre v zvezi z drugim odstavkom 14. člena ZBPP določa, da se brezplačne pravne pomoči ne odobri samski osebi, oz. družini, ki ima premoženje, ki se upošteva po tem zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ki dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Premoženje, ki se upošteva oz. ne upošteva pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči določa 17. in 18. člen ZUPJS.

8. V obravnavani zadevi je sporno dejstvo, da je tožena stranka v izpodbijani odločbi upoštevala, da je tožnik solastnik nepremičnine na dan izdaje odločbe 26. 6. 2018 in zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

9. Kot izhaja iz podatkov spisa, je organ za brezplačno pravno pomoč izpodbijano odločbo izdal po prejemu toženčeve prošnje za brezplačno pravno pomoč (iz katere izhaja, da tožnik ni lastnik nepremičnin) in po vpogledu v uradne evidence (iz katerih izhaja, da je tožnik bil solastnik nepremičnine), ne da bi bi dal tožniku možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe. Če stranki ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, je storjena bistvena kršitev pravil postopka (3. točka drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku - ZUP), zaradi tega pa je ostalo nepopolno ugotovljeno tudi dejansko stanje.

10. Po tretjem odstavku 27. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) je bistvena kršitev določb postopka podana vselej, ko gre za absolutno bistveno kršitev določb postopka, ki jo določa ZUP. Po obrazloženem je sodišče po 3. in 2. točki prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijani akt odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrnilo organu, ki je ta akt izdal, v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo treba odpraviti storjeno kršitev upravnega postopka in dopolniti ugotovitveni postopek, tožniku dati možnost, da se o izjavi o za odločitev relevantnih dejstvih ter nato ponovno odločiti o zadevi.

11. Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka. Ti se v upravnem sporu odmerijo v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, sodišče pa jih je tožeči stranki odmerilo v priglašeni višini 234,09 EUR z DDV in jih naložilo v plačilo toženi stranki.

12. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi s 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).