Supreme Court rules that a dispute over a CEO's dismissal falls under commercial court jurisdiction, not labor court.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court dismissed the labor court's jurisdiction, ruling that the case belongs to the Commercial Court. The plaintiff, a former CEO, sought damages for wrongful dismissal by the supervisory board, while the labor court initially claimed jurisdiction based on her employment contract. The court determined that because the dismissal was a corporate act governed by the Companies Act, the dispute is a commercial matter rather than a labor dispute.
Legislator headnote
AI generatedZakon o gospodarskih družbah (ZGD-1); Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS): Disputes between a company and its managing director regarding corporate acts like dismissal are commercial matters, not labor disputes, and fall under commercial court jurisdiction.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Za odločanje v tem sporu je pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.
[JEDRO]
Za odločanje v tem sporu je pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Tožeča stranka je na Delovno in socialno sodišče v Ljubljani vložila tožbo zaradi plačila odškodnine v višini 249.848,27 EUR. Odškodnino terja za premoženjsko in nepremoženjsko škodo, nastalo zaradi nezakonitega sklepa nadzornega sveta z dne 27. 6. 2012 o njenem odpoklicu s položaja predsednice uprave. Višino premoženjske škode je utemeljila z nižjimi mesečnimi prejemki za čas do izteka mandata, s prejemkom, do katerega bi bila upravičena glede na uspešnost v posameznem poslovnem letu in z višino premij za zdravstveno zavarovanje. Zaradi nedopustnega ravnanja tožene stranke naj bi utrpela tudi nepremoženjsko škodo zaradi kršitve njenega dobrega imena in dostojanstva.
2. Delovno in socialno sodišče v Ljubljani se je s sklepom I Pd 37/2017 z dne 17. 11. 2017 izreklo za stvarno nepristojno ter sklenilo, da je za odločanje pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani. Zoper sklep se je pritožila tožeča stranka. Višje delovno in socialno sodišče je s sklepom Pdp 83/2018 z dne 12. 4. 2018 pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
3. Okrožno sodišče v Ljubljani pristojnosti ni sprejelo. Navaja, da že iz tožbe izhaja, da tožeča stranka zahteva izplačilo razlike v bruto plačah, variabilnega dela in premij za zdravstveno zavarovanje, kar vse bi prejela na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 20. 11. 2009, če ne bi bilo nezakonitega ravnanja tožene stranke. Plačilo nepremoženjske škode, ki jo zahteva v višini 25.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, pa predstavlja manjši del zahtevanega zneska. Po prepričanju sodišča je do odpoklica tožeče stranke z mesta predsednice uprave pri toženi stranki prišlo na podlagi 268. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1, Ur. l. RS, št.42/06 s spremembami), do prenehanja delovnega razmerja pa na podlagi določb pogodbe o zaposlitvi. Ker iz te izvirajo zahtevki tožeče stranke, jih je treba obravnavati kot pravice iz delovnega razmerja, za katere je pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani; sklicuje se na zadevo VIII R 2/2013.
4. Za odločanje v tem sporu je pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.
5. Tožeča stranka je bila v delovnem razmerju pri toženi stranki, bila je predsednica uprave družbe. Poslovodna oseba gospodarske družbe, ki je hkrati tudi v delovnem razmerju, ima v gospodarski družbi dvojni položaj. Gre za statusno pravni položaj organa družbe in delovnopravni položaj delavca v delovnem razmerju. V načelnem pravnem mnenju z dne 12. 6. 2008 je vrhovno sodišče v zvezi z odpoklicem članov organov gospodarskih družb zavzelo stališče, da se v sporih med gospodarsko družbo in njenim članov upravljanja, ki ima sklenjeno tudi pogodbo o zaposlitvi, lahko pojavljajo tako elementi gospodarskega statusnega spora kot elementi individualnega delovnega spora. To velja tudi za odškodninske spore med gospodarsko družbo in predsednikom uprave, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.
6. Za določitev stvarne pristojnosti je odločilna dejanska in pravna podlaga tožbenega zahtevka. V spornem primeru gre po vsebini za odškodninski spor med bivšo predsednico uprave in delniško družbo zaradi nezakonitega sklepa nadzornega sveta o njenem odpoklicu s položaja predsednice uprave z dne 27. 6. 2012. Sklep o odpoklicu tožeče stranke s te funkcije ima naravo korporacijskega in ne delovnopravnega akta. Zaradi protipravnega ravnanja tožene stranke naj bi utrpela premoženjsko in nepremoženjsko škodo. Zato ne gre za spor o pravici, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem med delavcem in delodajalcem, kot to določa točka b prvega odstavka 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/04), za katerega bi bilo pristojno delovno sodišče, temveč za spor med gospodarsko družbo in članom upravljanja te družbe, za katerega je treba uporabiti pravo gospodarskih družb. Zato je na podlagi 1. točke prvega odstavka 482. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) treba uporabiti pravila o postopku v gospodarskih sporih.
7. Glede na vse navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 25. člena ZPP v zvezi s 7. točko drugega odstavka 32. člena ZPP sklenilo, da je za odločanje v tem sporu pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.