Supreme Court dismisses appeal withdrawal case where respondent bears costs for unnecessary defense.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia ruled that the appellant withdrew their appeal, resulting in the case being dismissed without substantive review. The respondent had filed a defense arguing that the appellant's argument regarding evidence assessment was inadmissible, but the court found the respondent's own submission on evidence unnecessary. Consequently, the respondent must bear the costs of the appeal defense because it did not contribute to the resolution of the dispute.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku (ZPP), drugi odstavek 334. člena; drugi odstavek 158. člena: A party withdrawing an appeal must reimburse the opponent's costs, but only those necessary for the resolution of the dispute; if the defense was unnecessary, the withdrawing party bears the costs.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Ugotovi se, da je tožeča stranka revizijo umaknila.
II. Toženka sama krije stroške za odgovor na revizijo.
[JEDRO]
Toženka je v odgovoru na revizijo pritrdila presoji nižjih sodišč in poudarila, da tožnikovo grajanje dokazne ocene ni dopusten revizijski razlog, nato pa se v presojo dokazov spustila tudi sama. Po presoji Vrhovnega sodišča s takšno vsebino odgovora na revizijo ne bi mogla vplivati na svoj pravni položaj, zato mora stroške te vloge kriti sama.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, katero premoženje sodi v skupno premoženje pravdnih strank, ter razsodilo, da znaša delež tožnika na vsem skupnem premoženju 60/100, delež toženke pa 40/100. V presežku do zahtevanega deleža 80/100 v korist tožnika je tožbeni zahtevek zavrnilo. Odločilo je še o pravdnih stroških.
2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je delež vsake od pravdnih strank na skupnem premoženju znašal 50/100, v presežku (do 60/100) pa je tožbeni zahtevek zavrnilo. Posledično je poseglo tudi v odločitev o stroških ter odločilo, da vsaka stranka krije svoje pravdne stroške. Enako je odločilo glede stroškov pritožbenega postopka.
3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožeča stranka vložila revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava, nato pa je revizijo z vlogo z dne 6. 6. 2018 umaknila. Tožena stranka je že pred tem na revizijo odgovorila in priglasila stroške.
4. Dokler sodišče ne izda odločbe, lahko stranka umakne že vloženo revizijo (drugi odstavek 334. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, v zvezi s 383. členom ZPP). Ker Vrhovno sodišče o vloženi reviziji tožeče stranke v času do njenega umika še ni izdalo odločbe, je umik revizije dopusten in upošteven. Revizijsko sodišče zato o reviziji ne bo odločalo, temveč le ugotavlja, da je revizija umaknjena.
5. Stranka, ki umakne pravno sredstvo, mora nasprotni stranki povrniti stroške, nastale zaradi pravnega sredstva (drugi odstavek 158. člena ZPP). Vendar tudi tu velja, da se stranki povrnejo le tisti stroški, ki so bili potrebni za pravdo (155. člen ZPP).
6. Vrhovno sodišče glede na vsebino odgovora na revizijo ocenjuje, da ti stroški niso bili potrebni. Toženka je v njem pritrdila presoji nižjih sodišč in poudarila, da tožnikovo grajanje dokazne ocene ni dopusten revizijski razlog, nato pa se v presojo dokazov spustila tudi sama. Po presoji Vrhovnega sodišča s takšno vsebino odgovora na revizijo toženka v nobenem primeru ne bi mogla vplivati na svoj pravni položaj. Ker stroški te vloge za pravdo niso bili potrebni, jih mora toženka kriti sama.