Appeal dismissed; pending establishment of condominium ownership in adjacent building bars ruling on shared boiler room now.

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

[JEDRO]

Kot je že ugotovilo sodišče prve stopnje načeloma ni ovire, da bi se v istem postopku odločalo o vzpostavitvi etažne lastnine na dveh stavbah, vendar ne v okoliščinah konkretnega primera, ko že teče postopek vzpostavitve etažne lastnine po določbah ZVEtL za drugo stavbo (v kateri se nahaja skupna kotlovnica), ki pa (v času odločanja) še ni (bil) končan.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (med drugim) zavrnilo predlog občine X za izdajo dopolnilnega sklepa.

2. Proti navedenemu sklepu se je pravočasno pritožila udeleženka občina X zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka. Meni, da je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da ne obstaja pravna podlaga za odločanje o skupni kotlovnici v tem postopku, ki se nahaja v objektu V1. in je namenjena za normalno uporabo tako objekta V. kot objekta V1. Pritožba v nadaljevanju povzema vsebino 23. člena Stanovanjskega zakonika (SZ-1) in 15. a člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1). Pritožba trdi, da določba 23. člena SZ-1 predvideva pravni položaj, ko nastane skupna lastnina etažne lastnine na skupni kotlovnici, kot posebnem skupnem delu, ki je del druge stavbe. Pravni pojem skupne lastnine je opredeljen v 72. členu Stvarnopravnega zakonika (SPZ), ki določa, da ima lahko več oseb na nerazdeljeni stvari skupno lastnino (skupni lastniki), kadar njihovi deleži niso v naprej določeni. Izhajajoč iz citiranih določb SZ-1 in SPZ je dejstvo, da etažni lastniki na naslovu V. in V1., skupno kotlovnico uporabljajo in z njo razpolagajo skupaj. Etažni lastniki na obeh naslovih navzven solidarno odgovarjajo za obveznosti, ki nastajajo skupno kotlovnico. Iz teh razlogov bi moralo sodišče odločiti tudi o skupni kotlovnici, ter jo opredeliti kot poseben skupni del stavbe, ki pripada kot skupna lastnina vsakokratnemu etažnemu lastniku na V. in na V1. Vsekakor je možno določiti skupno kotlovnico kot skupni del večstanovanjskih stavb na naslovu V. in V1., saj je tak posamezni del druge stavbe obstaja, ne glede na to, da na drugi stavbi še ni vzpostavljena etažna lastnina. Namen ZVEtL je vzpostaviti etažno lastnino s čim manj ovirami. Iz številnih določb ZVEtL izhaja, da je treba izpeljati postopek vzpostavitve etažne lastnine s čim manjšimi zastoji. Tudi, če bi sodišče štelo kot sporno dejstvo skupno kotlovnico, pa mora odločiti na podlagi domnev oziroma v korist udeleženca, čigar pravica je bolj verjetna (17. člen ZVEtL). Tudi po vzpostavitvi etažne lastnine lahko udeleženci in druge osebe svoje zahtevke na skupnih in posameznih delih uveljavljajo v pravdi oziroma drugih postopkih, pri čemer odločitev sodišča v postopku po ZVEtL ni ovira za ponovno odločanje o spornem vprašanju (25. člen ZVEtL).

3. Pritožba je bila vročena drugim udeležencem v postopku, ki nanjo niso odgovorili.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. S sklepom z dne 29. 12. 2016 je sodišče prve stopnje vzpostavilo etažno lastnino na stavbi z identifikacijsko številko .... na naslovu V., ki je povezana s parcelami 924/4, 924/5 in 925/8, vse k. o. X. V izpodbijanem sklepu je določilo tudi splošne skupne dele stavbe in posebne skupne dele stavbe (IV. in V. točka izreka).

6. Udeleženka občina X je zoper navedeni sklep vložila pritožbo oziroma podrejeno predlog za izdajo dopolnilnega sklepa, v katerem je predlagala, da sodišče prve stopnje odloči še o delu predloga predlagateljev glede skupne kotlovnice, ki se nahaja v objektu V1.

7. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog za izdajo dopolnilnega sklepa zavrnilo. Zavzelo je stališče, da skupne kotlovnice ne more določiti kot skupni del v predmetnem postopku, ker se nahaja v sosednji stavbi na V1. Navedlo je, da je določen posamezen del neke druge (sosednje stavbe) možno določiti kot skupni del tudi v tem postopku obravnavane stavbe na V. le, če tak posamezni del te druge stavbe obstaja, to je, če je tudi na tej drugi (sosednji) stavbi že vzpostavljena etažna lastnina. Ugotovilo je, da že teče postopek vzpostavitve etažne lastnine na sosednji stavbi naslova V1., v kateri se sporna skupna kotlovnica tudi nahaja. Ker je ugotovilo, da je bil predlog v zadevi II N 458/2010 vložen 6. 12. 2010, kar je pred predlogom v predmetni zadevi (predlog vložen 6. 1. 2012) je ob smiselni razlagi določb ZPP ugotovilo, da gre za litispendenco v smislu 189. člena ZPP.

8. Pritožba navedenega zaključka sodišče prve stopnje niti ne izpodbija, sklicuje se le na zakonske določbe, ki na ugotovljen obstoj litispendence nimajo nobenega vpliva. Res je, da prvi odstavek 23. člena SZ-1 skupno kotlovnico izrecno opredeljuje kot skupni del večstanovanjske stavbe, ki služi večstanovanjski stavbi kot celoti ali pa večstanovanjskim stavbam ali drugim nepremičninam. Ni sporno, da ima skupna kotlovnica poseben pravni status, sporno pa je, v katerem postopku jo je treba upoštevati.

9. Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da v primeru, če se predlaga, da se del druge stavbe določi kot splošni skupni del obravnavane stavbe (ali pa skupni del, ki pripada obema stavbama) pa na tej drugi stavbi še ni vzpostavljena etažna lastnina, to pomeni, da je del zahtevka tudi vzpostavitev etažne lastnine na drugi stavbi in ne samo na obravnavani. Kot je že ugotovilo sodišče prve stopnje načeloma ni ovire, da bi se v istem postopku odločalo o vzpostavitvi etažne lastnine na dveh stavbah, vendar ne v okoliščinah konkretnega primera, ko že teče postopek vzpostavitve etažne lastnine po določbah ZVEtL za drugo stavbo (v kateri se nahaja skupna kotlovnica), ki pa (v času odločanja) še ni (bil) končan.

10. Zaradi navedenih razlogov in ker ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 13. členom ZVEtL).