Appeal dismissed; court held no need for separate trial as inheritance agreement interpreted within non-contentious proceedings. Appeal dismissed; court held no need for separate trial as inheritance agreement interpreted within non-contentious proceedings.

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (2. točka izreka) potrdi.

[JEDRO]

V konkretnem primeru ne gre za sporna dejstva o obsegu delitve ali za spor glede velikosti deležev, pač pa za razlago pravnih poslov, saj je tudi dedni dogovor - sklenitve katerega pritožnika ne zanikata - pravni posel. Pogojev za prekinitev postopka in napotitev pritožnikov na pravdo po tretjem odstavku 118. člena ZNP zato ni bilo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim delom sklepa zavrnilo predlog pritožnikov za prekinitev tega nepravdnega postopka; na stavbi, ki je predmet delitve, naj bi bila po oceni sodišča vzpostavljena tim. dejanska etažna lastnina, sporno pa naj bi bilo, čigava je mansarda, zato je po mnenju predlagateljev nastal spor o predmetu delitve oz. o velikosti deležev. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da bo o tem odločilo samo v okviru nepravdnega postopka.

2. Predlagatelja se zoper to odločitev pritožujeta in predlagata ustrezno spremembo tega sklepa. Navajata, da je nesporno, da je na stavbi dejanska etažna lastnina, vendar je vseeno sporno, kdo je solastnik mansarde, da ta še ni dejansko razdeljena. Trdita, da je še nerazdružena in v solasti vseh udeležencev, medtem ko predlagatelj in prvi nasprotni udeleženec trdita, da je samo njuna. Nato podrobneje pojasnjujeta, zakaj in na podlagi katerih poslov oz. sodnih odločb je tako, kot menita onadva.

3. Predlagatelj je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev. Opisuje, kako je hiša v celoti razdeljena po njegovem in v okviru tega navaja, da je mansarda v solasti njega in prvega nasprotnega udeleženca.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ključno sporno vprašanje za ta pritožbeni postopek (torej za vprašanje, ali je potrebna pravda in je treba ta postopek prekiniti) je, ali je predmet delitve tudi solastnina na mansardi, kot trdita pritožnika, ali pa gre za navidezno solastnino kot obliko dejanske etažne lastnine na celotni hiši, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje.

6. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bila na celi stavbi že vzpostavljena dejanska etažna lastnina in da gre le za navidezno solastnina. Ni sporno, da stavba še ni vpisana v zemljiški knjigi, pri zemljiški parceli, na kateri stoji stavba (nepremičnina kot celota) pa je vpisana solastnina v korist lastnikov po idealnih deležih, prenosi lastninske pravice na posameznih delih stavbe v zemljiški knjigi pa so se evidentirali z vpisom solastninske pravice na nepremičnini kot celoti (navidezna solastnina). Gre za opredelitev navidezne solastnine po 2. tč. 3. odst. 17. čl. Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1). Takih razmerij ni mogoče reševati z institutom delitve solastnine (70. čl. SPZ). 1 Gre za že pridobljeno oziroma nastalo etažno lastnino, ki jo je treba le še ustrezno vpisati (1. odst. 107. čl. SPZ), kar je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo in kar očitno namerava storiti (glej ostale točke sklepa sodišča prve stopnje v delu, kje ni izpodbijan - naloga sodnemu izvedencu).

7. Pritožbeno zavzemanje, da je navidezna solastnina na stavbi, razen glede mansarde v hiši, ni prepričljivo, ker niti ni konsistentno. Pod tč. 7. pritožnika sama navajata, da so po sklenitvi pogodb, ki jih opisuje pod 5, 6 in 7, (iz. l. 2005 oz. 2006), ostali prostori - mansarda, pritličje in del visokega pritličja, ostali v solasti B. M. in Ž. P., nato pa opisuje način razdelitve dediščine po pok. B. M. Nato pa trdi, da se o razdelitvi mansarde dediča nista mogla dogovoriti. Predlagatelj pa trdi nasprotno, in sicer da sta si dediča (M. M. in A. M.) z dednim dogovorom razdelila tudi mansardo (tako da je pripadla A. M.). Tudi ni dopustno (ker je nerazumno, neživljenjsko in nepredstavljivo), da bi se na stanovanjski hiši vzpostavila etažna lastnina le delno, del, in sicer ena etaža, pa bi se delil kot „navadna solastnina“.

8. Drži torej, kar pravi sodišče prve stopnje, da ne gre za sporna dejstva o obsegu delitve ali za spor glede velikosti deležev, pač pa za razlago pravnih poslov, saj je tudi dedni dogovor - sklenitve katerega pritožnika ne zanikata - pravni posel. Pogojev oz. potrebe za prekinitev postopka in napotitev pritožnikov na pravdo po 3. odst. 118. čl. Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) v zv. s 3. čl. ZVEtL-1 zato ni bilo.

9. Pritožbo je bilo zato treba zavrniti in potrditi izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. ZNP).

1 Prim. sklep tukajšnjega pritožbenega sodišča I Cp 89/2015 in mnoge druge.