Legislator Case Law & Legislation
VSL Sklep I Cp 476/2017 ECLI:SI:VSLJ:2018:I.CP.476.2017 AI generated

Appeal dismissed; anonymous letter's content, not delivery method, proves bias risk requiring recusal.

Case Number VSL Sklep I Cp 476/2017
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the appeal against the first-instance judge's refusal to recuse a presiding judge. The plaintiff argued the judge received an anonymous letter via email, but the court held the letter's content, not its delivery method, was the critical issue. The court ruled that the letter's unsubstantiated accusations against the court created a prior expectation of unfairness, justifying the judge's recusal based on Article 73(4) of the Code of Civil Procedure.

Legislator headnote

AI generated

Article 73(4) of the Code of Civil Procedure; The mere existence of an anonymous letter containing unsubstantiated accusations against the court creates a prior expectation of unfairness, necessitating recusal regardless of whether the judge read the letter.

Keywords

AI generated
recusal of judge anonymous letter unsubstantiated accusations prior expectation of unfairness Code of Civil Procedure presiding judge impartiality

Cited Legislation

AI generated
Article 73(4) of the Code of Civil Procedure
Article 365 of the Code of Civil Procedure
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep predsednika sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Ob tem, da tožnica ne trdi, da bi razpravljajoča sodnica samoiniciativno in izven naroka opravljala kakršnakoli dejanja v zvezi z zadevo, je nepomembno, na kakšen način je omenjeni dopis prišel (tudi) do sodnice. Pomen tega dopisa ni v tem, da se je z njegovo vsebino seznanila razpravljajoča sodnica in da naj bi zgolj to dejstvo že vplivalo na nepristranskost sojenja v zadevi (kot je smiselno mogoče razumeti tožničine navedbe), temveč v tem, da je iz dopisa razvidno vnaprejšnje pričakovanje anonimnega avtorja dopisa, da bo sojenje v zadevi lahko nepošteno, ne da bi bila navedena pojasnila za takšno razmišljanje. Ravno neprimerna vsebina tega dopisa (neutemeljeni očitki na račun sodišča kot državnega organa) je narekovala razpravljajoči sodnici, da je na naroku v zvezi s tem dopisom ravnala tako, kot je pojasnila v svoji izjavi, podani na podlagi četrtega odstavka 73. člena ZPP.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom zavrnil zahtevo tožeče stranke za izločitev razpravljajoče sodnice v zadevi P 1030/2015-I Okrožnega sodišča v Ljubljani.

2. Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka, ki v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje podaja tudi pritožbo zoper sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev sodnice. V pritožbi ponavlja trditve, ki jih je navedla že v vlogi, katero je prvo sodišče štelo tudi kot zahtevo za izločitev sodnice. Poleg tega navaja, da obstaja možnost, da je sodnica imela drugačne kontakte, kot je to navedla sama, kar se potrjuje tudi v sklepu predsednika sodišča prve stopnje, da je sodnica prejela obravnavani dopis na službeni elektronski naslov, kar pomeni drugačno informacijo, kot jo je pooblaščenec tožnice prejel na naroku. Iz dopisa ni mogoče ugotoviti, da je bil poslan po elektronski pošti. Nepristranskost ne more biti izkazana, dokler ne bo povsem jasno, s kom je imela razpravljajoča sodnica kontakte. Tožnica smiselno predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi predlogu za izločitev razpravljajoče sodnice.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Tožnica v pritožbi pretežno ponavlja navedbe iz pripravljalne vloge z dne 22. 4. 2016 v delu, ki naj bi predstavljal zahtevo za izločitev razpravljajoče sodnice. V zahtevi izraža nezadovoljstvo nad tem, da se je razpravljajoča sodnica seznanila z nepodpisanim dopisom v prilogi A38 (v njem se v zvezi z narokom v tej zadevi 7. 4. 2016 omenja tudi želja, da bi bila na naroku prisotna "zainteresirana javnost" v čim večjem številu, to pa zaradi precejšnjega zmanjšanja "maneverskega prostora" razpravljajočega sodnika v smislu morebitnega nepoštenega sojenja ter zavedanja sodišča in javnosti, da se zadeva ne bo pometla pod preprogo).

5. V izpodbijanem sklepu je pojasnjeno, da tožnica v "zahtevi za izločitev" ni navedla nobenih konkretiziranih in argumentiranih očitkov, ki bi kazali na domnevno pristranskost razpravljajoče sodnice. Razlogi izpodbijanega sklepa o tem zaključku so jasni in pravilni, v njih pa je zajet tudi odgovor na pritožbeno kritiko izpodbijanega sklepa, saj tožnica v pritožbi ne podaja nobenih tehtnih argumentov za svoje nestrinjanje z odločitvijo predsednika sodišča prve stopnje.

6. Ob tem, da tožnica ne trdi, da bi razpravljajoča sodnica samoiniciativno in izven naroka opravljala kakršnakoli dejanja v zvezi z zadevo, je nepomembno, na kakšen način je omenjeni dopis prišel (tudi) do sodnice. Pomen tega dopisa ni v tem, da se je z njegovo vsebino seznanila razpravljajoča sodnica in da naj bi zgolj to dejstvo že vplivalo na nepristranskost sojenja v zadevi (kot je smiselno mogoče razumeti tožničine navedbe), temveč v tem, da je iz dopisa razvidno vnaprejšnje pričakovanje anonimnega avtorja dopisa, da bo sojenje v zadevi lahko nepošteno, ne da bi bila navedena pojasnila za takšno razmišljanje. Ravno neprimerna vsebina tega dopisa (neutemeljeni očitki na račun sodišča kot državnega organa) je narekovala razpravljajoči sodnici, da je na naroku v zvezi s tem dopisom ravnala tako, kot je pojasnila v svoji izjavi, podani na podlagi četrtega odstavka 73. člena ZPP.

7. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno ter potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).