Supreme Court allows review to determine if land can be assigned to a building no longer meeting the legal definition of a structure.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia granted the review request regarding whether land can be assigned to an object that no longer fits the legal definition of a building under the Building Act. The applicant argued that the law should cover ruins where ownership exists, while the opposing party contended that the building ceased to exist legally. The court decided to allow the review because the conditions for admissibility under the Code of Civil Procedure were met for this specific legal question.
Legislator headnote
AI generatedZakon o upravljanju z zemljiščem in gradbenimi objekti; Zakon o pravdnem postopku: The Supreme Court may permit a review to clarify whether statutory provisions allow assigning land to an object that no longer qualifies as a building under the law.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je po ZVEtL-1 dopustno določanje pripadajočega zemljišča k objektu, ki ne ustreza več pojmu stavbe.
[JEDRO]
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je po ZVEtL-1 dopustno določanje pripadajočega zemljišča k objektu, ki ne ustreza več pojmu stavbe.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da pripadajoče zemljišče k stavbi, stoječi na parc. št. 23.S k. o...., predstavlja tisti del parc. št. 106/3 k. o. V., kateri sestoji iz bivše parcele št. 102 v izmeri 539 m2, v presežku pa je predlog predlagateljev zavrnilo.
2. Sodišče druge stopnje je pritožbo prvega nasprotnega udeleženca zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.
3. Prvi nasprotni udeleženec Vrhovnemu sodišču predlaga, naj revizijo dopusti glede dveh pravno pomembnih vprašanj, in sicer:
1) Ali dopuščajo določbe ZVEtL-1, ki urejajo postopek ugotovitve pripadajočega zemljišča po 41. in naslednjih členih citiranega predpisa razlago oz. širitev pomena zakonske določbe v smeri, da urejajo odločanje o pripadajočem zemljišču k ruševinam, na katerih imajo predlagatelji lastninsko pravico? Stavba, ki bi ustrezala definiciji stavbe po točki 1.1 prvega odstavka 2. člena ZGO-1, je nekoč obstajala, v času odločanja sodišča pa gre zaradi opustitve posesti še pred uveljavitvijo ZLNDL za ruševino. V tem primeru namreč sodišče določa pripadajoče zemljišče k nezazidanemu stavbnemu zemljišču, kar pa izrecno v ZVEtL-1 ni navedeno.
2) Ali so ob uveljavitvi ZLNDL pridobili lastninsko pravico na pripadajočem zemljišču tudi lastniki stavb, ki so pred uveljavitvijo zakona opustili posest stavbe in „pripadajočega zemljišča“?
4. Opozarja na jezikovno razlago zakona, po kateri predlagatelji niso lastniki stavbe v smislu ZGO-1, saj so na zemljišču le ruševine nekdanje stavbe. Višje sodišče naj bi v razlogih navajalo nekaj drugega, in sicer situacijo obstoječe stavbe, po prostorskih načrtih namenjeno rušenju, ki pa ni bilo realizirano. Nasprotno z prejšnjo sodno prakso, po kateri nadomestna gradnja ni dovoljena, če stavba izgubi lastnost objekta, naj bi višje sodišče navedlo ravno to - da bo lahko izvedena nadomestna gradnja. S širjenjem pomena določb ZVEtL-1 naj bi se širila pravna negotovost sedanjega (dejanskega in zemljiškoknjižnega) lastnika zahtevanega pripadajočega zemljišča. Predlagatelj glede drugega vprašanja izpostavlja odločbo VSL I Cp 2321/2012, iz katere izhaja, da je odsotnost posesti praviloma izključevala pravico uporabe.
5. Predlog je utemeljen.
6. Vrhovno sodišče je ocenilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v obravnavanem primeru podani glede pravnega vprašanja, oblikovanega v izreku sklepa (tretji odstavek 367.c člena ZPP).