Appeal granted; judge barred from deciding on indictment after previously ruling on investigation requests.

Pritožbi pooblaščenca oškodovanke kot tožilke D.B. se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev, drugemu sodniku posamezniku.

[JEDRO]

Pooblaščenec navaja, da se zadeva pri Okrajnem sodišču v Mariboru vodi pristransko, saj je ista sodnica, ki je že zavzela stališče do same zadeve in do kaznivega dejanja, ko kar dvakrat ni želela opraviti posameznih preiskovalnih dejanj, zatem z izpodbijanim sklepom odločila tudi o obtožnem predlogu in ga, kot je bilo to za pričakovati, zavrgla. S temi pritožbenimi navedbami pooblaščenec uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 2. točke prvega odstavka 371. člena v zvezi s 1. točko drugega odstavka 39. člena ZKP. Čeprav predlagana posamezna preiskovalna dejanja niso bila opravljena, je sodnica prve stopnje najprej v obrazloženi odločitvi z dne 13. 1. 2017, zatem pa še v dopisu pooblaščencu z dne 8. 6. 2017, dejansko že zavzela in izrazila stališče do očitkov v obtožbi, zato o slednji ni smela odločati. Ob tem je treba dodatno poudariti, da sodnica tudi v primeru, če svojega nestrinjanja za opravo predlaganih posameznih preiskovalnih dejanj ne bi obrazložila, v nobenem primeru ne bi smela v isti zadevi kasneje odločati tudi o obtožnem predlogu, saj se je pred tem že opredelila v korist ene stranke

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom, na podlagi prvega odstavka 437. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 1. točko prvega odstavka 277. člena ZKP, zavrglo obtožni predlog oškodovanke kot tožilke zoper obdolženo D.P., sodnico Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici, zaradi kaznivega dejanja protizakonitega, pristranskega in krivičnega sojenja po prvem odstavku 288. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Odločilo je še, da po prvem odstavku 96. člena ZKP obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebni izdatki obdolženke proračun.

2. Zoper ta sklep se je pritožil pooblaščenec oškodovanke kot tožilke, navaja, da zaradi pristranskega obravnavanja ter zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Višjemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v obravnavo.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pooblaščenec navaja, da se zadeva pri Okrajnem sodišču v Mariboru vodi pristransko, saj je ista sodnica, ki je že zavzela stališče do same zadeve in do kaznivega dejanja, ko kar dvakrat ni želela opraviti posameznih preiskovalnih dejanj, zatem z izpodbijanim sklepom odločila tudi o obtožnem predlogu in ga, kot je bilo to za pričakovati, zavrgla. S temi pritožbenimi navedbami pooblaščenec uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 2. točke prvega odstavka 371. člena v zvezi s 1. točko drugega odstavka 39. člena ZKP.

5. 1. točka drugega odstavka 39. člena ZKP določa, da sodnik ne sme odločati o obtožbi, če je v isti kazenski zadevi opravljal preiskovalna dejanja. Iz podatkov kazenskega spisa izhaja, da je sodnica Okrajnega sodišča v Mariboru s sklepom z dne 13. 1. 2017, na podlagi prvega odstavka 437. člena ZKP v zvezi s 1. točko prvega odstavka 277. člena ZKP, torej iz razloga, ker očitano dejanje ni kaznivo dejanje po prvem odstavku 288. člena KZ-1, prav tako pa ne vsebuje zakonskih znakov kakšnega drugega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, zavrgla vlogo oškodovanke kot tožilke - predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj. Potem, ko je Višje sodišče v Mariboru s sklepom z dne 23. 3. 2017 to odločitev po utemeljeni pritožbi pooblaščenca oškodovanke kot tožilke razveljavilo, je ista sodnica z dopisom z dne 8. 6. 2017 obvestila pooblaščenca, da se s predlogom za opravo posameznih preiskovalnih dejanj ne strinja, iz istih razlogov, kot je sprejela pred tem razveljavljeno odločitev z dne 13. 1. 2017. Zatem je oškodovanka kot tožilka po pooblaščencu vložila obtožni predlog, o tem pa je z izpodbijanim sklepom ponovno odločila ista sodnica Okrajnega sodišča v Mariboru.

6. Čeprav predlagana posamezna preiskovalna dejanja niso bila opravljena, je sodnica prve stopnje najprej v obrazloženi odločitvi z dne 13. 1. 2017, zatem pa še v dopisu pooblaščencu z dne 8. 6. 2017, dejansko že zavzela in izrazila stališče do očitkov v obtožbi, zato o slednji ni smela odločati. Ob tem je treba dodatno poudariti, da sodnica tudi v primeru, če svojega nestrinjanja za opravo predlaganih posameznih preiskovalnih dejanj ne bi obrazložila, v nobenem primeru ne bi smela v isti zadevi kasneje odločati tudi o obtožnem predlogu, saj se je pred tem že opredelila v korist ene stranke 1 .

7. Glede na ugotovljeno kršitev, se sodišče druge stopnje ni opredelilo do ostalih pritožbenih navedb pooblaščenca. Ob dejstvu, da v zadevi ne sme ponovno odločati ista sodnica prve stopnje, bo novo odločitev o obtožnem predlogu oškodovanke kot tožilke sprejel drug zakoniti sodnik sodišča prve stopnje.

8. Po obrazloženem je sodišče druge stopnje ugodilo utemeljeni pritožbi pooblaščenca in odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).

1 mag. Štefan Horvat, Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 94, točka 11 in str. 932, točka 7.