Appeal dismissed; default judgment upheld as default conditions under ZPP Art. 318 were met.

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana zamudna sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

[JEDRO]

Iz dejstev navedenih v tožbi izhaja, da tožnik ni prejel regresa za letni dopust za leto 2014, sorazmernega dela regresa za letni dopust za leto 2015 in da tožniku tožena stranka ni izplačala vseh dnevnic, do katerih je bil upravičen. Dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali dejstvi, ki so splošno znana. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe po 318. členu ZPP, torej tudi pogoj po 4. točki 1. odstavka navedenega člena.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je toženi stranki naložilo, da v roku 8 dni tožniku:

- iz naslova regresov za letni dopust za leti 2014 in 2015 obračuna in izplača zneske, kot izhajajo iz točke I izreka z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od neto zneskov od 2. 7. v letu za znesek tekočega leta do plačila

- in iz naslova dnevnic za mesece april, maj, julij, oktober, november in december 2014 ter februar 2015 izplača zneske, kot izhajajo iz točke II izreka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od vsakega 19. dne v mesecu za znesek preteklega meseca do plačila.

2. Zoper zamudno sodbo se iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava po 338. členu ZPP pritožuje tožena stranka in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne s stroškovno posledico, podredno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da za izdajo sodbe niso bili izpolnjeni pogoji po 318. členu ZPP, ker utemeljenost tožbenega zahtevka ne izhaja iz dejstev navedenih v tožbi, dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek pa so v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil tožnik. Ta je namreč sodišču predložil sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi z veljavnostjo 25. 2. 2015, iz katerega izrecno izhaja, da strani ugotavljata, da so medsebojno izpolnjene vse obveznosti in da ni odprtih zadev na strani delodajalca in tudi na strani delavca ne. Tako so trditve tožnika v tožbi v nasprotju s tem dokazom, ki ga je k tožbi priložil tožnik, iz drugih predloženih listin tudi ne izhaja, da tožena stranka tožniku kaj dolguje, saj so izkazana celo preplačila v korist tožnika, enostranska ročna evidenca pa ni zadosten dokaz za utemeljenost tožbenega zahtevka. Zato sodbe ni mogoče preizkusiti. Toženec je zaradi predloženega sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi upravičeno pričakoval, da ga bo sodišče ob obravnavi tožbe vsebinsko upoštevalo in tožbeni zahtevek zavrnilo. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano zamudno sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, in v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 1., 2., 3., 6., 7., 11. točki, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točko 2. odstavka 339. člena in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb pravnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, odločitev pa je tudi materialno pravno pravilna.

5. Sodišče prve stopnje je izdalo izpodbijano sodbo, ker je ugotovilo, da so bili izpolnjeni vsi pogoji za njeno izdajo po 318. členu ZPP. Pravilno je ugotovilo, da tožena stranka na tožbo v roku 30 dni ni odgovorila, čeprav ji je bila tožba pravilno vročena (1. točka 1. odstavka 318. člena ZPP). Prav tako so pravilne tudi ugotovitve, da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (3. odstavek 3. člena ZPP), da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi (2. in 3. točka 1. odstavka 318. člena ZPP) in da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana (4. točka 1. odstavka 318. člena ZPP).

6. Iz dejstev navedenih v tožbi izhaja, da tožnik ni prejel regresa za letni dopust za leto 2014, sorazmernega dela regresa za letni dopust za leto 2015 in da tožniku tožena stranka ni izplačala vseh dnevnic, do katerih je bil upravičen. Iz sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi z veljavnostjo 25. 2. 2015 izrecno ne izhaja, da je tožena stranka tožniku že poravnala vtoževane zneske iz naslova regresov za letni dopust in dnevnic za mesece april, maj, julij, oktober, november in december 2014 ter februar 2015, zato ta dokaz ne nasprotuje tožnikovim tožbenim navedbam. Tudi ostale listine, ki jih je tožbi priložil tožnik, niso v nasprotju z v tožbi navedenimi dejstvi. Tožnik je predložil listine, s katerimi je razpolagal, torej tudi svojo ročno pisano evidenco voženj in izračun prikrajšanja pri izplačilu dnevnic, ki prav tako ne nasprotujeta tožbeni trditvi, da tožnik za vtoževane mesece ni prejel zneskov, katerih plačilo s tožbo zahteva. Iz izračuna namreč izhaja, da je bil tožnik te mesece prikrajšan za zneske dnevnic, ki jih s tožbo zahteva.

7. Pritožbene navedbe, da je preuranjena pavšalna ugotovitev sodišča prve stopnje, da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali dejstvi, ki so splošno znana, so zaradi navedenega neutemeljene. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe po 318. členu ZPP, torej tudi pogoj po 4. točki 1. odstavka navedenega člena.

8. Pritožbeno sodišče je pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in skladno s 353. členom ZPP potrdilo zamudno sodbo sodišča prve stopnje.

9. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 1. odstavku 165. člena in 154. členu ZPP. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje pritožbene stroške.