Supreme Court dismisses appeal request for leave to appeal as statutory conditions under ZPP Art. 367 are not met.

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367. člen ZPP, je Vrhovno sodišče tožničin predlog za dopustitev revizije zavrnilo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da se umik tožbe vzame na znanje in se postopek glede ugotovitve obstoja skupnega premoženja na nepremičninah parc. št. 587/9, k. o. ..., parc. št. 996/1, 1076/1, 1076/2, 87/1 in 989/4, vse k. o. B., ter glede ugotovitve nedopustnosti izvršbe Okrajnega sodišča na Ptuju In 396/2010 ustavi. V I. točka izreka je ugotovilo, da nepremičnina parc. št. 587/8 k. o. ... (v nadaljevanju sporna nepremičnina) spada v skupno premoženje tožnice in prvega toženca, z deležem tožnice in prvega toženca vsake do ene polovice (½). V II. točki izreka je zavrnilo tožbeni zahtevek v delu, da se tožnici prizna obstoj izločitvene pravice na sporni nepremičnini do polovice, ki se v tem deležu izloči iz stečajne mase v stečajnem postopku Okrožnega sodišča na Ptuju opr. št. St 833/2015 ter v III. točki izreka odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške pravdnega postopka.

2. Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v II. in III. točki izreka potrdilo ter odločilo, da tožnica krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

3. Tožnica je vložila predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o pomembnih pravnih vprašanjih: 1) Ali zakonec iz naslova skupnega premoženja pridobljen solastni delež nepremičnine zadrži v razmerju do stečajne mase, v stečajnem postopku zoper drugega zakonca, četudi je upnik zavaroval svojo terjatev s pogodbeno zastavno pravico na nepremičninah? 2) Ali lahko izloča svoj delež na tem premoženju iz stečajne mase, kljub temu da je njegov solastni delež obremenjen s hipoteko zastavnega upnika in tako pridobi izločitveno pravico na svojem obremenjenem deležu? 3) Ali je v takem primeru mogoče šteti solastni delež, pridobljen iz naslova skupnega premoženja, kot premoženje stečajnega dolžnika oziroma drugega zakonca, ob upoštevanju pogodbeno ustanovljene hipoteke na celotni nepremičnini tako stečajnega dolžnika kot drugega zakonca, zoper katerega lahko upniki naperijo vsa pravna sredstva v primeru neplačila pogodbeno ustanovljene hipoteke stečajnega dolžnika na celotnem (skupnem) premoženju, kar ne onemogoči upniku izterjavo dolga od drugega zakonca - pridobitelja solastnega dela nepremičnine? Uveljavlja kršitev 33. člena Ustave RS, ker sta sodišči zavrnili obstoj izločitvene pravice na pridobljenem solastnem deležu sporne nepremičine, čeprav je tožnica delež do ½ sporne nepremičnine pridobila v času trajanja zakonske zveze s prvim tožencem, sicer obremenjeno s hipoteko NLB d. d., vendar brez možnosti poplačila hipoteke na svojem, solastnem deležu sporne nepremičnine in s tem zadržanja svoje lastninske pravice.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da glede vprašanj, izpostavljenih v tožničinem predlogu, niso podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Vrhovno sodišče je zato njen predlog zavrnilo (367.c člen ZPP).