Court rejects transfer of jurisdiction due to defendant's courier role not compromising objective impartiality.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the defendant's request to transfer jurisdiction from the Second Instance Court in Ljubljana to the District Court in Kranj. Although the defendant, employed as a courier at the Ljubljana District Court, argued that daily contact with judges in the same building compromised the panel's objective impartiality, the court found no such risk. The decision rests on the established principle that mere employment at a different court within the same building does not automatically violate the requirement for a natural judge.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku; 67. člen. The transfer of jurisdiction to ensure objective impartiality is not triggered by an employee's role as a courier at a different court within the same building, as this does not compromise the appearance of impartiality.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Predlog se zavrne.
[JEDRO]
Okoliščina, da je toženec zaposlen na Okrožnem sodišču v Ljubljani kot kurir, po presoji Vrhovnega sodišča ne krni niti videza nepristranskosti senata Višjega sodišča v Ljubljani (se pravi: drugega sodišča, četudi posluje v isti večnadstropni zgradbi z več sto zaposlenimi), ki bo odločalo v pritožbenem postopku (objektivna nepristranskost). Ker je tako, je Vrhovno sodišče predlog za prenos pristojnosti zavrnilo.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Pred Višjim sodiščem v Ljubljani je v teku pritožbeni postopek I Cp 1038/2018, v katerem mora Višje sodišče v Ljubljani odločiti o pritožbi tožeče stranke zoper sodbo Okrožnega sodišča v Kranju I P 666/2016 z dne 19. 1. 2018. Tožena stranka je predlagala prenos pristojnosti. Pojasnila je, da je toženec zaposlen na Okrožnem sodišču v Ljubljani kot Kurir. Zato je Vrhovno sodišče 8. 12. 2016 s sklepom I R 124/2016 za odločanje pred sodiščem prve stopnje tudi določilo drugo sodišče, in sicer Okrožno sodišče v Kranju. Iz istega razloga sedaj toženka predlaga tudi prenos pristojnosti za odločanje o pritožbi. Višje sodišče v Ljubljani in Okrožno sodišče v Ljubljani se namreč nahajata v isti stavbi, zaradi česar je tožena stranka kot kurir dnevno v stikih tako s sodniki Okrožnega sodišča v Ljubljani kot tudi sodniki Višjega sodišča v Ljubljani.
2. Tožena stranka, ki ji je bil predlog vročen, je prenosu pristojnosti nasprotovala. Navedla je, da morajo biti za odstop od načela naravnega sodnika podani obrazloženi in utemeljeni razlogi. Ti v konkretnem primeru ne obstajajo in jih tožeča stranka le pavšalno navaja. Toženec je res zaposlen na preiskovalnem oddelku Okrožnega sodišča v Ljubljani, vendar to po stališču toženca ne more vzbujati vtisa pristranskosti senata Višjega sodišča v Ljubljani.
3. Predlog ni utemeljen.
4. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP).
5. Po ustaljeni sodni praksi predstavlja institut delegacije pristojnosti tudi sredstvo za zagotavljanje nepristranskosti sodišča. Okoliščina, da je toženec zaposlen na Okrožnem sodišču v Ljubljani kot kurir, po presoji Vrhovnega sodišča ne krni niti videza nepristranskosti senata Višjega sodišča v Ljubljani (se pravi: drugega sodišča, četudi posluje v isti večnadstropni zgradbi z več sto zaposlenimi), ki bo odločalo v pritožbenem postopku (objektivna nepristranskost). Ker je tako, je Vrhovno sodišče predlog za prenos pristojnosti zavrnilo.