Appeal dismissed; court ruled it can only consider facts existing at the time of eviction order issuance.
Legislator summary
AI generatedThe Higher Court in Koper dismissed the tenant's appeal against the landlord's eviction order, upholding the first-instance decision. The tenant argued she vacated the premises on February 28, 2018, based on a termination agreement, and thus should not bear the costs of the eviction proceedings. The court held that when issuing an eviction order, the judge may only consider facts existing at that specific moment, meaning the tenant's subsequent vacating could not retroactively invalidate the order issued on February 5, 2018. Consequently, the eviction was lawful, and the tenant was ordered to pay the landlord's legal costs.
Legislator headnote
AI generatedZakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (ZPSPP); Zakon o pravdnem postopku (ZPP): When a court issues an eviction order, it may only consider facts existing at the time of the decision; subsequent events by the tenant cannot retroactively invalidate the order.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
II. Tožeča stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.
[JEDRO]
Ko sodišče odloča o zahtevku tožeče stranke, lahko upošteva le tista dejstva, ki so obstajala v času izdaje sodne odločbe. To velja tudi v primeru, ko sodišče odloča o zahtevi tožeče stranke (najemodajalca) za izdajo izpraznitvenega naloga.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrnilo ugovor tožene stranke, ki ga je slednja podala zoper nalog za izpraznitev poslovnih prostorov Plg 10/2018, z dne 5.2.2018.
2. Tožena stranka je sklep izpodbijala z navedbo, da je na podlagi Sporazuma o razveljavitvi najemne pogodbe, podpisanega dne 31.1.2018, dne 28.2.2018 dejansko izpraznila poslovne prostore, in da je s tem dnem sporazumno prenehala pogodba med strankama. Zato tožena stranka tudi ni dolžna plačati stroškov tega postopka, ker se je izselila pravočasno na podlagi sporazuma.
3. Na to pritožbo je odgovorila tožeča stranka, pritrdila je razlogom prvostopenjskega sodišča iz izpodbijanega sklepa in zahtevala povrnitev pritožbenih stroškov.
4. O zadevi je odločalo Višje sodišče v Kopru, saj je bila v skladu s 105.a členom Zakona o sodiščih (ZS) na podlagi sklepa predsednika Vrhovnega sodišča RS, št. Su 1465/2017, z dne 13.7.2017, prenesena z Višjega sodišča v Ljubljani v reševanje na tukajšnje sodišče.
5. Pritožba ni utemeljena.
6. Kadar najemodajalec odstopi od najemne pogodbe in zahteva izpraznitev poslovnih prostorov, odloča o tem zahtevku sodišče z nalogom za izpraznitev poslovnega prostora oz. izpraznitvenim nalogom (drugi odstavek 29. člena Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih, ZPSPP). V tem postopku sodišče smiselno uporablja določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se nanašajo na plačilni nalog (tretji odstavek 29. člena ZPSPP).
7. Ko sodišče odloča o zahtevku tožeče stranke, lahko upošteva le tista dejstva, ki so obstajala v času izdaje sodne odločbe. To velja tudi v primeru, ko sodišče odloča o zahtevi tožeče stranke (najemodajalca) za izdajo izpraznitvenega naloga. Tako je v obravnavanem primeru prvostopenjsko sodišče dne 5. 2. 2018 pri izdaji izpraznitvenega naloga upoštevalo tista dejstva, ki jih je tožeča stranka navedla v zahtevi za izdajo naloga. Upoštevalo je njene trditve, da je od najemne pogodbe odstopila, ker je bila tožena stranka, kot najemnik, v zamudi s plačilom najemnine, katere tudi po preteku dveh mesecev od prejema opomina ni poravnala. Iz teh trditev je izhajalo, da je bil izpolnjen zakonsko določen razlog za odstop najemodajalca od najemne pogodbe iz 2. alineje 28. člena ZPSPP. Zato je prvostopenjsko sodišče izpraznitveni nalog tudi izdalo.
8. Tožena stranka, ki se je lahko zoper izdan nalog branila šele z ugovorom, ni v njem 1 izpodbijala zgoraj navedenega zakonskega razloga za odstop od najemne pogodbe. V ugovoru je navedla le, da je med strankama dosežen dogovor, da bo 28. 2. 2018 izpraznila poslovne prostore. Tožena stranka torej ni ugovarjala, da ni bil izpolnjen zakonski pogoj za odstop od pogodbe, pa tudi ne, da je poslovne prostore pred izdajo izpraznitvenega naloga 2 že izpraznila. Prvostopenjsko sodišče je zato pravilno v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da takšen njen ugovor na dejstva, na podlagi katerih je prvostopenjsko sodišče izdalo izpraznitveni nalog, ne more vplivati.
9. Ker je tožeča stranka postopek za izpraznitev poslovnega prostora utemeljeno začela (ker je bil, kot je bilo že navedeno, podan zakonski razlog za odstop od najemne pogodbe), in ker je bil torej nalog za izpraznitev poslovnega prostora utemeljeno izdan, mora tožena stranka, v skladu s kriterijem o povrnitvi stroškov glede na uspeh v postopku, povrniti tožeči stranki stroške tega sodnega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP). Zato je neutemeljena tudi njena pritožbena trditev, da ni dolžna plačati stroškov postopka, ker naj bi se izselila pravočasno 3 .
10. Na podlagi zgoraj navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (drugi odstavek 365. člena ZPP).
11. O stroških pritožbenega postopka je sodišče odločalo na podlagi prvega odstavka 155. člena ZPP in tožeči stranki, ki je sicer v pritožbenem postopku uspela, ni priznalo pravice do povrnitve njenih stroškov za odgovor na pritožbo, ker je bil ta odgovor, glede na zgoraj opisano jasno stanje zadeve, nepotreben in ni v ničemer pripomogel k rešitvi pritožbene zadeve.
1 vložila ga je 26. 2. 2018
2 pa tudi ne pred vložitvijo ugovora
3 v skladu z dogovorom strank