Legislator Case Law & Legislation
VSRS Sklep Cp 21/2018 ECLI:SI:VSRS:2018:CP.21.2018 AI generated

Appeal allowed; expert fees limited to court-ordered tasks, not self-sourced materials.

Case Number VSRS Sklep Cp 21/2018
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia partially allowed the appeal against a lower court's decision on expert fees and awarded costs. The appellant argued that the expert's inability to perform DNA analysis was due to the court's failure to ensure their presence, while the lower court had awarded fees based on an analysis the expert claimed was self-sourced. The court ruled that fees are strictly limited to tasks explicitly ordered by the court, meaning the expert cannot claim compensation for work performed on materials they obtained independently without a specific mandate.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o pravdnem postopku (ZPP), prvi odstavek 249. člena; Izvedenec ima pravico do nagrade in povračila stroškov le za konkretno s sklepom sodišča naloženo in opravljen del, ne pa tudi za delo, ki ga je samodejno izvedel brez naložbe.

Keywords

AI generated
expert fees court order DNA analysis costs recovery supreme court procedural law scope of mandate

Cited Legislation

AI generated
prvi odstavek 249. člena Zakona o pravdnem postopku
14. točka drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku
tretja točka prvega odstavka 365. člena Zakona o pravdnem postopku
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne Višjemu sodišču v Mariboru v nov postopek.

[JEDRO]

Izvedencu pravica do nagrade in povračila stroškov pripada le v okviru s sklepom sodišča naloženega in opravljenega dela.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnik meni, da je oče mld. otroka in je vložil tožbo za ugotovitev očetovstva, odločitev o varstvu in vzgoji otroka in ureditev stikov. Postopek je trajal več let, večkrat so skušali opraviti analizo DNK, vendar nikoli uspešno. Sodišče prve stopnje je glede na preostale izvedene dokaze z delno sodbo ugotovilo, da je tožnik otrokov oče. Ob obravnavi pritožb obeh strani je skušalo DNK analizo opraviti tudi sodišče druge stopnje, vendar se analize pri Inštitutu za DNK analizo (v nadaljevanju Inštitut) kljub štirikratnemu vabljenju nihče ni udeležil. Pritožbi je zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.

2. Višje sodišče v Mariboru je Inštitutu priznalo stroške priprave DNK analiz v znesku 200,00 EUR in 22 % DDV v znesku 44,00 EUR. Odredilo je nakazilo teh zneskov po pravnomočnosti sklepa.

3. Zoper ta sklep se pritožuje tožnik. Meni, da je navedba o neizdelavi mnenja iz objektivnih razlogov zavajujoča in neresnična. Razlogi so po njegovem mnenju na strani sodišča, to je v tem, da ni zagotovilo prisotnosti tožencev, kar podrobno opiše. Opozarja še, da ne ve, s kakšnim materialom je razpolagal Inštitut, in da ga je pridobil nelegalno.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Po določbi prvega odstavka 249. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ima izvedenec pravico do povračila stroškov in do nagrade za opravljeno delo. Razlogi za to, da ni prišlo do končnega rezultata naložene DNK analize, v tem primeru niso na strani izvedenca. Zato ima postavljena institucija pravico do nagrade in povračila stroškov, če so ji nastali.

6. Njuna višina pa je odvisna od konkretno s sklepom sodišča naloženega in opravljenega dela. Instituciji je bil naložen odvzem genskega materiala (pri otroku vzorec sline) in oprava analize. Iz izpodbijanega sklepa ni mogoče razbrati, kaj od tega je bilo opravljeno oziroma poskušano in ali so s tem povezani nastali stroški. Obrazložitev sklepa se sklicuje le na opravljeno analizo (primerjavo markerjev, primerjavo vzorcev in poizvedbo o razpoložljivosti biološkega materiala). Do povračila stroškov ali nagrade za opravo analize na podlagi vzorcev, ki jih je institucija sama pridobila od druge, pa ta ni upravičena, saj ji to ni bilo naloženo kot izvedensko delo, na kar utemeljeno opozarja tudi tožnik. Upravičena pa je lahko do povračila stroškov, povezanih z naloženim delom, če so ji nastali, oziroma do nagrade v zvezi z njim.

7. Ker Vrhovno sodišče višine nagrade in stroškov zaradi pomanjkanja razlogov ni moglo preveriti (kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP), je izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo Višjemu sodišču v Mariboru v nov postopek (tretja točka prvega odstavka 365. člena ZPP). Ocenilo je, da kršitve ne more samo odpraviti, saj ne more samo napisati manjkajočih razlogov.