Supreme Court transfers case to ensure appearance of impartiality when judge presided over related bankruptcy proceedings.

Za sojenje se določi Okrožno sodišče v Novem mestu.

[JEDRO]

Po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice sta za obstoj nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča o konkretni zadevi, kot tudi objektivni kriterij, kjer gre za presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanja procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja torej ni pomembno zgolj to, da je nepristransko sojenje dejansko zagotovljeno, temveč se mora odražati tudi navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja. V nasprotnem primeru sta lahko ogrožena tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnik z vlogo z dne 21. 5. 2018 na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predlaga prenos krajevne pristojnosti. V predlogu podredno zahteva tudi izločitev sodeče sodnice ter oba predloga utemeljuje pretežno z enakimi razlogi. Predlaga, da se Okrožno sodišče v Ljubljani v predmetnem postopku izloči iz razloga smotrnosti in zaradi zagotovitve nepristranskega sojenja. Tožnik namreč v tej zadevi zahteva plačilo odškodnine za škodo, ki naj bi mu nastala zaradi očitanih napak, storjenih v stečajnem postopku St 2363/2012, vodenim pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Postopek je vodila okrožna sodnica A. A., ki je sodnica tega sodišča, in je v tožbi zajeta. Meni, da videz nepristranskosti ne bo zagotovljen, če se bo o tej zadevi sodilo pred istim sodiščem.

2. Predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani prav tako predlaga, da Vrhovno sodišče za postopanje v navedeni pravdni zadevi določi drugo stvarno pristojno sodišče.

3. Predlog je utemeljen.

4. Določilo 23. člena Ustave predvideva pravico do sodnega varstva, iz katere izhaja tudi zahteva, da sodišče pri postopanju o konkretni zadevi ustvari oziroma ohrani videz nepristranskosti. Po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice sta za obstoj nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča o konkretni zadevi, kot tudi objektivni kriterij, kjer gre za presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanja procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja torej ni pomembno zgolj to, da je nepristransko sojenje dejansko zagotovljeno, temveč se mora odražati tudi navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja. V nasprotnem primeru sta lahko ogrožena tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.

5. Pomemben procesni institut, s katerim se zagotavlja ustavna pravica do nepristranskega sojenja, je delegacija pristojnosti (67. člen ZPP). Glavni namen prenosa krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče je sicer v skladu s temeljnim načelom ekonomičnosti zagotoviti večjo smotrnost postopka. Pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ pa zajema različne druge okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak lahko nanj vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče.

6. Po oceni Vrhovnega sodišča argumentacija predloga utemeljuje delegacijo pristojnosti. Navedene okoliščine predstavljajo tehten razlog v pomenu 67. člena ZPP, saj bi bil sicer videz nepristranskosti sojenja lahko okrnjen.

7. Ker navedbe predloga utemeljujejo prenos krajevne pristojnosti, je Vrhovno sodišče predlogu ugodilo ter za odločanje določilo drugo stvarno pristojno sodišče, kot izhaja iz izreka sklepa.