Appeal dismissed; eviction claim based on SPZ Art. 92 falls under real right jurisdiction, not lease law.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appeal was rejected, confirming the first-instance court's decision to transfer jurisdiction to the District Court in Piran. The appellant argued that the dispute concerned a lease relationship and should remain with the County Court in Koper. The court determined that since the lease had ended and the claim relied on the Real Property Code for eviction, it constituted a dispute over real rights. Consequently, jurisdiction belonged to the court competent for immovable property based on the value of the dispute.
Legislator headnote
AI generatedArt. 92 SPZ; Art. 481(2) ZPP: A claim for eviction based on the termination of a lease and the Real Property Code constitutes a dispute over real rights, thereby falling under the jurisdiction of the court competent for immovable property.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Tožeča stranka navaja, da je najemno razmerje, na podlagi katerega je tožena stranka zasedala poslovni prostor, prenehalo in da tožena stranka zdaj zaseda poslovni prostor brez pravne podlage. Ne gre torej za spor v zvezi z najemnim razmerjem, temveč ima zahtevek podlago v Stvarnopravnem zakoniku (SPZ) in sicer v 92. členu (tako imenovani vrnitveni zahtevek). Ker gre za spor o stvarni pravici, je na podlagi drugega odstavka 481. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) glede na vrednost spora in lego nepremičnine pristojno Okrajno sodišče v Piranu.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Kopru v zvezi z ugovorom (I) razveljavilo plačilni nalog Plg 3/2018 in (II) odločilo, da bo po pravnomočnosti o zahtevku in stroških odločalo Okrajno sodišče v Piranu.
2. Zoper drugo točko sklepa se pritožuje tožeča stranka. Ker gre po njenem mnenju za gospodarski spor (najem nepremičnine ni spor o stvarni pravici), je pristojno Okrožno sodišče v Kopru in ne Okrajno sodišče v Piranu.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. V predmetni zadevi je tožeča stranka zahtevala, da tožena stranka v roku 8 dni izprazni skladišče v stavbi. Sama navaja, da je najemno razmerje, na podlagi katerega je tožena stranka zasedala poslovni prostor, prenehalo in da tožena stranka zdaj zaseda poslovni prostor brez pravne podlage. Ne gre torej za spor v zvezi z najemnim razmerjem, temveč ima zahtevek podlago v Stvarnopravnem zakoniku (SPZ) in sicer v 92. členu (tako imenovani vrnitveni zahtevek). Ker gre za spor o stvarni pravici, je na podlagi drugega odstavka 481. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) glede na vrednost spora in lego nepremičnine pristojno Okrajno sodišče v Piranu.
5. V odločbah, na kateri se sklicuje pritožnik, je dejansko stanje drugačno. V zadevi VSK Cpg 88/2009 je bila tožba na odstop od najemne pogodbe in v posledici na izpraznitev poslovnega prostora (šlo je torej za spor, ki je izviral iz ob vložitvi tožbe še obstoječega najemnega razmerja), v zadevi VSRS III R 36/2017 pa je govora smo o sporu o najemnem razmerju. Pravilno se je zato sodišče prve stopnje sklicevalo na odločbo VSM Rg 28/2017, v kateri pa je šlo za enako dejansko stanje kot v predmetni zadevi in kjer je sodišče pojasnilo, da gre za stvarnopravni spor. Na podlagi povedanega je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).