Administrative court dismisses grant denial due to applicant's right to be heard on evidence being violated.

Tožbi se ugodi, odločba Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada, št. 36014-8987/2017-5 z dne 10. 7. 2017 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

[JEDRO]

Tožnik je v postopku dokazoval, da račun z dne 31. 3. 2017, na katerega je odločitev oprla toženka, ni izkazoval resničnega dejanskega stanja ter da je bilo na njem napačno navedeno, da je bila storitev opravljena 31. 3. 2017, torej pred oddajo vloge za pridobitev nepovratne finančne spodbude. V dokazne namene je predložil nov račun izvajalca A. d. o. o. z dne z 17. 4. 2017, iz katerega izhaja, da je bila storitev opravljena 14. 4. 2017, in pojasnilo navedenega izvajalca, da je pri izdaji prvotnega računa prišlo do napake zaradi napačno navedenega datuma opravljene storitve na dobavnici. Ker se toženka v izpodbijani odločbi do navedenih dokazov argumentirano ni opredelila, pač pa je zgolj pavšalno navedla, da ima račun z dne 31. 3. 2017 večjo dokazno vrednost, kot račun z dne 17. 4. 2017, je bila kršena tožnikova pravica do izjave iz 9. člena ZUP.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo vlogo za pridobitev nepovratne finančne spodbude za ukrep vgradnje toplotne črpalke za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe. V obrazložitvi navaja, da je tožnik 4. 4. 2017 oddal vlogo na javni poziv za ukrep vgradnje toplotne črpalke za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe. Vlogi je priložil ponudbo izvajalca A. d. o. o. z dne 15. 2. 2017 za izvedbo predmetne naložbe, iz katere izhaja, da bo vgrajena toplotna črpalka, ter dve fotografiji s predvideno lokacijo zunanje in notranje enote toplotne črpalke. Dne 10. 5. 2017 je poslal še račun navedenega izvajalca z dne 31. 3. 2017 s pripisom datuma opravljene storitve dne 31. 3. 2017, potrdilo o plačilu računa in dve fotografije vgrajene toplotne črpalke. Na podlagi tega računa toženka ugotavlja, da je bila naložba izvedena že pred oddajo vloge za pridobitev nepovratne finančne spodbude, kar ni skladno z določbami javnega poziva, ki določajo, da mora biti vloga oddana pred pričetkom izvedene naložbe, zato pogoji za dodelitev zaprošene spodbude niso izpolnjeni. Pri tem se sklicuje na točko 4.a) in 8.b) javnega poziva. Toženka ugotavlja, da ima račun z dne 10. 5. 2017 večjo dokazno vrednost kot račun, ki je bil poslan kasneje, kot ugovor na poročilo o ugotovitvah, zato se slednjega ne upošteva kot dokaz o datumu izvedbe naložbe.

2. Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi med drugim navaja, da je odločitev nerazumljiva in krivična, saj je ravnal po predpisih in po zakonu. Sklicuje se na drugi račun, ki ga je predložil toženki, s katerim je odpravil napako, ki se je pripetila pri prvem računu. Poudarja, da se je za vgradnjo toplotne črpalke odločil zaradi ekologije in 1.000,00 EUR nepovratnih sredstev, ki naj bi jih pridobil s strani države. Meni, da se mu je z izpodbijano odločbo zgodila krivica.

3. Tožena stranka v odgovoru na tožbo uvodoma navaja, da je tožnik tožbo vložil prepozno. V nadaljevanju pojasnjuje, zakaj meni, da račun, ki ga je tožnik predložil kasneje, ni verodostojen. Predlaga zavrnitev tožbe in povrnitev stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Tožba je utemeljena.

5. Sodišče uvodoma navaja, da ni utemeljena navedba toženke, da je tožnikova tožba prepozna. Kot pravilno navaja toženka, je bila tožniku izpodbijana odločba vročena 10. 7. 2017, tožnik pa je tožbo na naslovno sodišče vložil 24. 8. 2017. Ker se je zakonski rok za vložitev tožbe iztekel v času sodnih počitnic, ko procesni roki, razen če gre za nujne zadeve, ne tečejo (83. člena Zakona o sodiščih, ZS), je tožnikova tožba pravočasna.

6. V upravnem sporu se lahko uveljavlja bistveno kršitev določb postopka, če se v postopku pred izdajo upravnega akta ni ravnalo po pravilih postopka, pa je to vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost oziroma pravilnost odločitve (2. točka prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Bistvena kršitev določb postopka je vselej podana v primerih, ko gre za absolutno bistveno kršitev pravil postopka, ki jo določa Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) ali drug zakon, ki ureja postopek izdaje upravnega akta (tretji odstavek 27. člena ZUS-1). Po 3. točki drugega odstavka 237. člena ZUP se za bistveno kršitev pravil upravnega postopka v vsakem primeru šteje, če stranki ali stranskemu udeležencu ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe.

7. Sodišču je presodilo, da v obravnavanem primeru tožniku ta možnost ni bila dana, kar je razlog za odpravo izpodbijane odločbe (3. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1).

8. Tožnik je namreč v postopku dokazoval, da račun z dne 31. 3. 2017, na katerega je odločitev oprla toženka, ni izkazoval resničnega dejanskega stanja ter da je bilo na njem napačno navedeno, da je bila storitev opravljena 31. 3. 2017, torej pred oddajo vloge za pridobitev nepovratne finančne spodbude. V dokazne namene je predložil nov račun izvajalca A. d. o. o. z dne z 17. 4. 2017, iz katerega izhaja, da je bila storitev opravljena 14. 4. 2017, in pojasnilo navedenega izvajalca, da je pri izdaji prvotnega računa prišlo do napake zaradi napačno navedenega datuma opravljene storitve na dobavnici. Ker se toženka v izpodbijani odločbi do navedenih dokazov argumentirano ni opredelila, pač pa je zgolj pavšalno navedla, da ima račun z dne 31. 3. 2017 večjo dokazno vrednost, kot račun z dne 17. 4. 2017, je bila kršena tožnikova pravica do izjave iz 9. člena ZUP, ki obsega tudi opredelitev organa glede vseh ponujenih dokazih. Zgolj navedba, da ima račun z dne 31. 3. 2017 večjo dokazno vrednost, kot račun z dne 14. 4. 2017, ne pomeni vsebinske opredelitve do predloženih dokazov oziroma dokazne ocene, zato se je s takšnim postopanjem onemogočena tožnikova pravica do vložitve učinkovitega pravnega sredstva.

9. Toženka je sicer navedeno pomanjkljivost odločbe poskušala popraviti v odgovoru na tožbo, v katerem je podrobneje utemeljila, zakaj je štela, da ima račun dne 31. 3. 2017 večjo dokazno vrednost od računa z dne 17. 4. 2017. Vendar je upravnosodna praksa povsem enotna, da z odgovorom na tožbo ni mogoče učinkovito dopolnjevati pomanjkljive obrazložitve odločbe.

10. Ker je sodišče presodilo, da je tožba utemeljena, je izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 in zadevo vrnilo v ponoven postopek. V ponovljenem postopku bo morala toženka ugotovljeno kršitev odpraviti. Sodišče je odločilo na seji, ker je že na podlagi tožbe, izpodbijane določbe ter upravnih spisov očitno, da je potrebno tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, pa v upravnem sporu ni sodeloval tudi stranski udeleženec z nasprotnim interesom (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).