Administrative court dismisses claim for free legal aid because plaintiff lacks standing as property owner.

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Ker tožnik ni lastnik oziroma solastnik nepremičnine, v zvezi s katero zatrjuje vznemirjanje lastninske pravice, tudi ne more uspeti s tožbo zaradi vznemirjanja lastninske pravice. V skladu s prvim odstavkom 99. člena Stvarnopravnega zakonika lahko namreč le lastnik s tožbo zahteva prenehanje protipravnega vznemirjanja. Zaključek toženke, da je zadeva očitno nerazumna oziroma da tožnik v pravdnem postopku nima verjetnih izgledov za uspeh, je zato pravilen.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnika (v nadaljevanju tudi prosilec) za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za pravno svetovanje in zastopanje v pravdnem postopku P 71/2008, ki teče pred Okrajnim sodiščem v Domžalah.

2. V svoji obrazložitvi se toženka sklicuje na 24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), po katerem se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh. Pravdni postopek P 71/2008 teče na podlagi tožbe prosilca zaradi odstranitve škodne nevarnosti in postavitve v prejšnje stanje. V zvezi z delom predmetnega tožbenega zahtevka je že bila izdana delna sodba P 71/2008 z dne 22. 12. 2016, ki je postala pravnomočna dne 11. 10. 2017. Obravnava se le še tožbeni zahtevek glede vznemirjanja lastninske pravice na nepremičnini parc. št. 530/35, k.o. ..., po tožbi prosilca kot tožnika. Ta pa po pravnomočnem sklepu o dedovanju Okrajnega sodišča v Domžalah D 110/2000 z dne 28. 12. 2016 sploh ni upravičen do dedovanja nujnega deleža zapuščine, ki med drugim obsega tudi ½ nepremičnine parc. št. 530/35, k.o. ..., saj vrednost darila, ki ga je dobil od zapustnika na podlagi darilne pogodbe, presega ugotovljeni nujni delež tožnika. Tožnik torej ni in tudi ne more postati lastnik oziroma solastnik nepremičnine, v zvezi s katero zatrjuje vznemirjanje lastninske pravice. Prošnja za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje v pravdnem postopku zaradi vznemirjanja lastninske pravice na nepremičnini parc. št. 530/35, k.o. ... je zato očitno neutemeljena. Ker morata biti za dodelitev BPP kumulativno izpolnjena vsebinski in finančni pogoj, toženka ob neobstoju vsebinskega pogoja niti ni preverjala finančnega pogoja. Prošnjo za dodelitev BPP je zavrnila kot neutemeljeno.

3. Tožnik v tožbi navaja, da je iz sklepa Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 5397/2008 z dne 13. 3. 2008 nesporno razvidno, da postopek Okrajnega sodišča v Domžalah P 71/2008 nima nobene povezave z nezakonitimi odločitvami v dednem postopku. Nepravilne so ugotovitve toženke, da je postopek D 110/2000 pravnomočen, saj je obremenjen z zlorabo nezakonitega skrbnika, izdana delna sodba pa je bila razveljavljena po uradni dolžnosti. Tožnik je bil od leta 1971 uspešen obrtnik in je na originaren način pridobil lastninsko pravico na parcelah 530/14 in 530/35, obe k.o. ..., zato je izpodbijana odločba nepravilna in žaljiva. Pred Okrajnim sodiščem v Domžalah teče tudi postopek N 1/2015 za razdelitev premoženja ustvarjenega v skupni obrti. V postopku P 71/2008 gre za dokazano dolgoletno vznemirjenje s prekomernim hrupom, ki je vezano na parcelo 530/7, k.o. ... Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje toženki.

4. Toženka na tožbo vsebinsko ni odgovorila, je pa sporočila, da vztraja pri svoji odločitvi in razlogih zanjo, ter poslala upravne spise.

5. Tožba ni utemeljena.

6. V obravnavanem primeru je sporna odločitev toženke o zavrnitvi tožnikove prošnje za dodelitev BPP. Organ je prošnjo zavrnil, ker je zadeva očitno nerazumna oziroma ker tožnik v zadevi nima verjetnih izgledov za uspeh.

7. Po prvi alineji prvega odstavka 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati. Tretji odstavek citiranega člena med drugim določa, da se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahteva prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca v očitnem nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

8. Tožnik je vložil prošnjo za dodelitev redne BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v pravdnem postopku Okrajnega sodišča v Domžalah P 71/2008. Iz upravnih spisov je razvidno, da se v pravdnem postopku obravnava le še tožbeni zahtevek glede vznemirjanja lastninske pravice tožnika na nepremičnini parc. št. 530/35, k.o. ... Kot je pravilno ugotovila toženka, tožnik ni lastnik omenjene nepremičnine. Iz izpisa iz zemljiške knjige je razvidno, da je nepremičnina 530/35, k.o. ..., v lasti A.A. in B.B., vsake do ½. Kot pojasni toženka in kar potrjujejo tudi podatki v upravnem spisu, se je pred Okrajnim sodiščem v Domžalah vodil zapuščinski postopek po pokojnem C.C., zapuščina pa je obsegala tudi ½ nepremičnine parc. št. 530/35, k.o. ... Zapuščinski postopek je bil zaključen s pravnomočnim sklepom o dedovanju D 110/2000 z dne 28. 12. 2016, iz katerega je razvidno, da tožnik do dedovanja nujnega deleža ni bil upravičen, saj je vrednost darila, ki ga je prejel od zapustnika na podlagi darilne pogodbe, presegala ugotovljeni nujni delež tožnika. To pomeni, da tožnik omenjene nepremičnine tudi ni podedoval. Ker torej tožnik ni lastnik oziroma solastnik nepremičnine, v zvezi s katero zatrjuje vznemirjanje lastninske pravice, tudi ne more uspeti s tožbo zaradi vznemirjanja lastninske pravice. V skladu s prvim odstavkom 99. člena Stvarnopravnega zakonika lahko namreč le lastnik s tožbo zahteva prenehanje protipravnega vznemirjanja. Zaključek toženke, da je zadeva očitno nerazumna oziroma da tožnik v pravdnem postopku P 71/2008 nima verjetnih izgledov za uspeh, je zato pravilen.

9. Ob tem sodišče dodaja, da so tožbeni ugovori povsem splošni in nekonkretizirani. Navedbe tožnika, da so nepravilne ugotovitve toženke glede pravnomočnosti sklepa o dedovanju in delne sodbe, ne držijo, saj listine v spisu potrjujejo pravnomočnost tako sklepa o dedovanju D 110/2000 z dne 28. 12. 2016 kot tudi pravnomočnost delne sodbe P 71/2008 z dne 22. 12. 2016. Drugih, za obravnavani primer relevantnih, ugovorov tožnik nima.

10. Po povedanem sodišče ugotavlja, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen in da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Sodišče tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti. Zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

11. Sodišče je odločalo na nejavni seji, ker so bili dokazi izvedeni in pravilno presojeni že v postopku izdaje izpodbijanega akta (59. člen v zvezi z drugim odstavkom 51. člena ZUS-1).