Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep Cst 305/2018 ECLI:SI:VSLJ:2018:CST.305.2018 AI generated

Appeal dismissed; bankruptcy court lacks jurisdiction to classify claims as preferential during examination phase.

Case Number VSL sklep Cst 305/2018
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The higher court dismissed the appeal against the first-instance decision confirming bankruptcy claims. The creditor argued that the administrator incorrectly classified their claims as ordinary rather than preferential, yet the court ruled that determining claim priority is exclusively the bankruptcy court's function during the distribution phase. Consequently, the administrator was not obligated to classify claims as preferential during the examination stage, and the original decision was upheld.

Legislator headnote

AI generated

61. člen ZFPPIPP; 60. člen ZFPPIPP; 69. člen ZFPPIPP; 300. člen ZFPPIPP; 302. člen ZFPPIPP; 364. člen ZFPPIPP; 365. člen ZFPPIPP; 359. člen ZFPPIPP; The bankruptcy court lacks jurisdiction to determine whether a claim is preferential during the examination phase; such classification is reserved for the distribution phase.

Keywords

AI generated
bankruptcy proceedings preferential claims claim examination distribution phase jurisdiction boundaries administrative duties ZFPPIPP provisions

Cited Legislation

AI generated

Cited Case Law

AI generated
VSL Cst 136/2011
O tem je usklajena tudi sodna praksa (primerjaj sklepe VSL Cst 136/2011 z dne 16.
VSL Cst 581/2015
VSL Cst 134/2015
VSK Cpg 63/2016
2015 in sodbo VSK Cpg 63/2016 z dne 15.
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbe se zavrnejo in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Ali je terjatev navadna ali prednostna, je pomembno šele ob razdelitvi stečajne mase. O delitvi in vseh vprašanjih v zvezi z njo, pa ne odloča pravdno sodišče, temveč je to izključno stvar stečajnega postopka, torej o njej odloča stečajno sodišče. Upravitelj se ob preizkusu terjatev niti ni dolžan opredeliti do tega, ali bo terjatev obravnaval kot prednostno ali ne, saj to po 61. členu ZFPPIPP ni del osnovnega seznama preizkušenih terjatev.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o priznanih in prerekanih terjatvah ter o tem, kdo mora v drugem postopku uveljaviti zahtevek za ugotovitev obstoja oziroma neobstoja prerekanih terjatev, ločitvenih oziroma izločitvenih pravic, odločilo tako, kot je navedeno v končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 9. 5. 2018 (p.d. 49), ki je sestavni del izreka sklepa in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa.

2. Zoper navedeni sklep so se upnice pravočasno pritožile. Glede pritožbenih razlogov so pritožbe vsebinsko enake. V vseh se navaja, da je upnica prijavila tako navadne kot prednostne terjatve, upraviteljica pa je prednostne terjatve priznala le kot navadne terjatve. Za vse te terjatve je upnica predložila seznam izvršilnih naslovov, ki je izvršilni naslov. Sodišče prve stopnje bi moralo odločiti tudi o napotitivi na pravdo. Ker ima upnica izvršilni naslov, bi moral biti na pravdo napoten stečajni dolžnik, ki ga bo v postopku zastopala stečajna upraviteljica.

3. Pritožbe niso utemeljene.

4. Če upnik uveljavlja terjatev kot prednostno terjatev, mora zahtevek za priznanje terjatve vsebovati določen zahtevek, da se terjatev ob razdelitvi plača kot prednostna (4. točka 2. odstavka 60. člena ZFPPIPP). Sklep o preizkusu terjatev v stečajnem postopku mora med drugim vsebovati tudi odločitev o tem, kdo mora v drugem postopku uveljavljati zahtevek za ugotovitev obstoja ali neobstoja prerekane terjatve (4. točka 2. odstavka 69. člena ZFPPIPP). Tožbo za ugotovitev obstoja prerekane terjatve mora vložiti upnik, katerega terjatev je prerekana (300. člen ZFPPIPP); če pa prerekana terjatev temelji na izvršilnem naslovu, mora tožbo za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve vložiti upnik, ki je terjatev prerekal (302. člena ZFPPIPP).

5. Upraviteljica je sporne terjatve pritožnic priznala kot navadne terjatve. Obstoj terjatev sploh ni bil sporen. Ali je terjatev navadna ali prednostna, je pomembno šele ob razdelitvi stečajne mase. O delitvi in vseh vprašanjih v zvezi z njo, pa ne odloča pravdno sodišče, temveč je to izključno stvar stečajnega postopka, torej o njej odloča stečajno sodišče. Upravitelj se ob preizkusu terjatev niti ni dolžan opredeliti do tega, ali bo terjatev obravnaval kot prednostno ali ne, saj to po 61. členu ZFPPIPP ni del osnovnega seznama preizkušenih terjatev. Seveda je smotrno, da kaj takega navede. Vendar pa je odločanje o tem, ali bo določena terjatev ob prednostni razdelitvi upoštevana kot prednostna ali navadna (ali pa ob splošni razdelitvi, ko prednostne delitve sploh ni), pridržano stečajnemu sodišču v postopku razdelitve. O tem je usklajena tudi sodna praksa (primerjaj sklepe VSL Cst 136/2011 z dne 16. 6. 2011, Cst 581/2015 z dne 13. 10. 2015 in Cst 134/2015 z dne 4. 3. 2015 in sodbo VSK Cpg 63/2016 z dne 15. 12. 2016).

6. Glede na navedeno je izpodbijani sklep pravilen v delu, ko niso bili izdani sklepi o napotitvi na pravdo glede ugotavljanja, ali so sporne terjatve prednostne ali ne. Šele v postopku razdelitve bodo pritožnice lahko uveljavljale, da so sporne terjatve prednostne in morajo biti plačane pred navadnimi terjatvami, da torej ni upoštevan pravilni vrstni red plačila terjatev iz splošne razdelitvene mase (primerjaj 364. in 365. člen v zvezi s 359. členom ZFPPIPP.

7. Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna in nima zatrjevanih pomanjkljivosti, zato je višje sodišče ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen v zvezi s 366. členom ZPP, pri čemer se pravila ZPP smiselno uporabljajo na podlagi 1. odstavka 121. člena ZFPPIPP), pritožbe zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.