Supreme Court allows review of lower court's refusal to terminate easement due to safety risks.

Revizija se dopusti glede vprašanja materialnopravne pravilnosti odločitve, da niso izpolnjeni pogoji za prenehanje služnosti.

[JEDRO]

Revizija se dopusti glede vprašanja materialnopravne pravilnosti odločitve, da niso izpolnjeni pogoji za prenehanje služnosti.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, ki se je glasil na prenehanje stvarne služnosti poti, to je hoje ali vožnje z motorjem, osebnimi avtomobili, kosilnico, traktorji z vsemi priključki, kamioni, bagrom na kolesih ali gumi gosenicah, rovokopačem in preostalo kmetijsko mehanizacijo in kamioni, ki poteka po parcelah št. 790/3 in 790/2 k. o. ... v lasti tožnika, ter je določena v korist nepremičnin v lasti prvega in drugega toženca (I. in II. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo, naj tožencema povrne njune pravdne stroške v višini 5.339,98 EUR.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper sodbo pritožbenega sodišča vlaga tožeča stranka predlog za dopustitev revizije. Predlaga dopustitev revizije glede vprašanja, ali bistveno spremenjeno okoliščino po 222. členu Stvarnopravnega zakonika (SPZ) predstavlja dejstvo, da služnosti ni več mogoče izvrševati varno, saj z izvrševanjem služnosti grozi uničenje služeče nepremičnine, doma lastnika ter življenj ljudi v hiši, kar vse ima za posledico prenehanje služnosti, oziroma ali se izvrševanje služnosti, ki se ne izvršuje varno in ima za posledico nevarnost uničenja služeče nepremičnine in ob njej stoječe hiše lastnika služeče nepremičnine ter ogroženost življenj ljudi v hiši, lahko šteje za obzirno.

Sodišče je ugotovilo nevarnost zdrsa brežine zaradi kontinuiranega izvrševanja služnosti, vendar kljub temu ni sledilo predlogu tožeče stranke za ukinitev služnostne poti. Postavlja se vprašanje, zakaj bistveno spremenjene okoliščine, ki predstavljajo nezmožnost varnega izvrševanja služnosti, niso razlog za prenehanje služnosti po 222. členu SPZ. Grozeča nevarnost sesutja brežine, rušenja služnostne poti in ogroženosti hiše ter v njej živečih ljudi izhaja iz izvedeniških mnenj. Sodišče je aktivnosti za odpravo te nevarnosti pripisalo tožeči stranki kot lastniku služečega zemljišča.

Takšno stališče pomeni odstop od teorije in sodne prakse. Drugi odstavek 219. člena SPZ določa, da če je za izvrševanje stvarne služnosti potrebna uporaba kakšne naprave ali je potrebno kakšno dejanje, krije stroške vzdrževanja ali takega dejanja lastnik gospodujoče stvari. Če napravo uporablja tudi lastnik služeče stvari, krijeta stroške vzdrževanja oba v sorazmerju s koristjo, ki jo imata. Miha Juhart v komentarju SPZ pojasnjuje, da je primarni dolžnik postavitve naprave oz. njenega vzdrževanja lastnik gospodujoče nepremičnine, ki lahko od lastnika služeče nepremičnine zahteva povrnitev sorazmernega dela stroškov.

Sodišče druge stopnje pa je kot odločilno štelo, da tožnik, ki pot tudi sam uporablja, ni zatrjeval svojih konkretnih zahtev do tožencev, naj vnaprej zagotovita določen prispevek za izvedbo sanacije. Sanacija brežine pomeni zelo velik strošek, ki je razviden iz strokovnega mnenja M. P. Tožeča stranka ne razpolaga s sredstvi za sanacijo, po sodbi sodišč pa je dolžna opraviti vse potrebne aktivnosti za odpravo nevarnosti in trpeti celotno nevarnost uničenja nepremičnin, ki v pretežni meri izhaja iz uporabe težke mehanizacije lastnikov gospodujočih nepremičnin po služnostni poti.

Stališče nižjih sodišč ne upošteva tehtanja interesov (ali izvrševanje služnosti pomeni močnejši poseg v lastninsko pravico služeče nepremičnine kot je korist gospodujoče nepremičnine), posega pa tudi v ustavno zajamčene pravice do varstva lastnine, človekove osebnosti in varnosti.

4. Predlog je utemeljen.

5. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku so izpolnjeni glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa. Vrhovno sodišče je zato revizijo v tem obsegu dopustilo.