Appeal dismissed; statutory limitation period expired; service by publication deemed valid under ZUP.

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Za presojo pravilnosti in zakonitosti sklepa z dne 15. 12. 2016 o zavrženju predloga za odpravo odločbe je odločilno le dejstvo, da je rok za uveljavljanje izrednega pravnega sredstva potekel najpozneje 10. 10. 2011. Odločba o zavrnitvi pritožbe zoper prvostopenjsko z dne 26. 4. 2010 o lastnosti zavarovanca od 7. 1. 1996 dalje je bila namreč izdana 20. 9. 2010, hkrati pa se šteje, da je bila tožniku vročena 10. 10. 2010.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo sklepa št. ... z dne 15. 2. 2016 ter odločbe št. ... z dne 20. 9. 2010 po nadzorstveni pravici, ker je presodilo, da je izpodbijani sklep o zavrženju predloga pravilen in zakonit (I. tč. izreka). Izreklo je, da krije tožnik sam svoje stroške postopka (II. tč. izreka).

2. Sodbo izpodbija tožnik po pooblaščenem odvetniku iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom na spremembo v smeri ugoditve tožbenemu zahtevku.

3. Do 21. 2. 1994 je bil zaposlen v A.. Od 1. 5. 1990 je opravljal tudi dopolnilno obrtno dejavnost izdelovanja reklamnega materiala. Zaradi stečaja delodajalca je bil od 4. 3. 1994 dalje prijavljen na zavodu za zaposlovanje in uživalec nadomestila za brezposelnost, nato pa kot invalid III. kategorije po odločbi iz leta 1995 uživalec nadomestila za čas čakanja na zaposlitev na drugo ustrezno delo. Dopolnilno samostojno dejavnost je opravljal v minimalnem obsegu, vendar je toženec dne 26. 4. 2010 ugotovil, da je obvezno zavarovan. O pritožbi naj bi bilo odločeno 20. 9. 2010, vendar odločbe ni nikoli prejel. Lastnost zavarovanca iz naslova samostojne dejavnosti je ugotovljena od 7. 1. 1996 do 31. 12. 1999 na podlagi 11. člena ZPIZ/92, od 1. 1. 2000 dalje pa po 1. odst. 15. člena ZPIZ-1. Odločba z dne 20. 9. 2010 naj bi postala pravnomočna na podlagi domnevne vročitve in ker je ni prejel, se nanjo ni pritožil.

Meni, da odločb o pravnem statusu ni mogoče vročati po pravilih fikcije vročitve zaradi okoliščin, na katere naslovnik nima vpliva, kot npr. napak vročevalca, izgube pošiljk, založitev med reklamnimi kupi itd. Pravni status mora biti določen jasno in nedvoumno. Prejel je vrsto odločb, ki so med seboj v nasprotju ali se dopolnjujejo. Ni vedel, kaj pomenijo vse dokler ni prejel sklepa o davčni izvršbi. V istem obdobju je prejemal nadomestilo za invalidnost, bil iskalec zaposlitve in voden kot samozaposlena oseba za poln delovni čas, kljub III. kategoriji invalidnosti. Zavod mu ni znal pojasniti, ali lahko opravlja popoldansko obrt in ali to vpliva na status. Na koncu je odločil, da mora plačati prispevke za 5 let nazaj, kar je grob poseg v pravice, zato se je odločil uporabiti vsa pravna sredstva.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnik ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, ki je izdana ob dovolj razčiščenem procesnem stanju in pravilno uporabljenem pravu. V postopku ni prišlo do procesnih kršitev iz 2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku 1 (ZPP), na katere je potrebno paziti tudi po uradni dolžnosti.

Zavrnilna sodba je utemeljena z odločilnimi dejanskimi in pravilnimi pravnimi razlogi, zato je na pritožbeno izvajanje potrebno poudariti le še naslednje.

6. Odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici je eno od izrednih pravnih sredstev, urejenih v XVI poglavju Zakona o splošnem upravnem postopku 2 (ZUP). Uspešno ga je mogoče uveljaviti pod pogoji, na način in po postopku, predpisanih v določbah od 274. člena do 277. člena ZUP-a. To izredno pravno sredstvo predstavlja odločanje v okviru hierarhičnega nadzora, ki ga opravlja pristojni organ o zakonitosti izdanih odločb. Za nadzor je značilno, da se praviloma opravlja po uradni dolžnosti, sproži pa ga lahko tudi legitimirana oseba, če obstajajo predpisani razlogi. Pravica do nadzora ugasne z iztekom zakonskega roka, ki se računa od dneva izdaje in vročitve odločbe.

Razloge za odpravo ali razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici taksativno določa 274. člen ZUP. Po 1. odst. 274. člena ZUP je odločbo po nadzorstveni pravici mogoče odpraviti, če jo je izdal stvarno nepristojni organ; če je bilo o isti zadevi že pravnomočno odločeno; če je odločba izdana brez soglasja drugega organa ali če jo je izdal krajevno nepristojni organ. Po 2. odst. 274. člena ZPP je mogoče odločbo razveljaviti po nadzorstveni pravici, če je bil z njo očitno prekršen materialni predpis.

Kot predhodno že poudarjeno, je uporaba izrednega pravnega sredstva časovno omejena. Glede na 277. člen ZUP-a je odprava odločbe po nadzorstveni pravici iz razlogov po 1. in 2. tč. 1. odst. 274. člena dopustna v petih letih, iz 3. in 4. točke 1. odst. ter 2. odst. 274. člena ZUP-a pa v roku enega leta od dneva, ko je bila odločba izdana in vročena. Slednje dejansko stanje pa v obravnavani zadevi zagotovo ni podano, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje in pred njim že tožena stranka v predsodnem postopku.

7. Glede na razpoložljivo listinsko dokumentacijo v upravnem spisu, ki jo je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, je v predmetni zadevi pravica do predlaganja odprave ali razveljavitve odločbe po nadzorstveni pravici zaradi poteka zakonskega roka že zdavnaj ugasnila. Tudi sicer pisni predlog na odpravo odločbe št. ... z dne 20. 9. 2010, vložen 22. 9. 2016 nima nobenega od zakonsko dopustnih razlogov iz 274. člena ZUP-a. V njem je namreč navajano, da naj bi bila odločba z dne 20. 9. 2010 o lastnosti zavarovanca od 7. 1. 1969 (verjetno mišljeno "od 1996") izdana v nasprotju s 4. odst. 37. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju 3 (ZPIZ-2B), ki velja od 1. 1. 2016 dalje. Očitna kršitev materialnega predpisa, uporabljenega ob izdaji odločbe leta 2010, ki je eden od možnih razlogov za uveljavljanje izrednega pravnega sredstva, ni niti zatrjevanja. Logično je, da do očitne kršitve 4. odst. 37. člena novele ZPIZ-2B, ki ob izdaji odločbe leta 2010 še sploh ni obstajal, ni moglo niti priti.

8. Tudi po oceni pritožbenega sodišča je za presojo pravilnosti in zakonitosti sklepa z dne 15. 12. 2016 o zavrženju predloga za odpravo odločbe št. ... z dne 20. 9. 2010 odločilno le dejstvo, da je rok za uveljavljanje izrednega pravnega sredstva potekel najpozneje 10.10. 2011. Odločba o zavrnitvi pritožbe zoper prvostopenjsko z dne 26. 4. 2010 o lastnosti zavarovanca od 7. 1. 1996 dalje je bila namreč izdana 20. 9. 2010, hkrati pa se šteje, da je bila tožniku vročena 10. 10. 2010.

9. Ni nobenega dvoma, da je v skladu z 87. členom ZUP-a potrebno šteti, da je bila odločba tožniku vročena 10. 10. 2010. Iz podatkov upravnega spisa namreč določno izhaja, da je bila 25. 9. 2010 poskušana vročitev odločbe z dne 20. 9. 2010 in naslovniku puščeno obvestilo, da lahko pisanje dvigne v roku 15 dni, sicer bo po izteku roka puščeno v hišnem predalčniku. Ker osebna vročitev po 1. odst. 87. člena ZUP-a ni uspela, je zakonito nastopila fikcija vročitve po 4. odst. 87. člena ZUP-a, ki eksplicitno določa, da v primeru, če naslovnik pisanja ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem poteka tega roka, pisanje pa se pusti v hišnem predalčniku. Do takšne situacije je prišlo tudi v obravnavanem primeru.

10. Pravno zmotne in zato irelevantne so tožnikove navedbe, da odločbe, katere odpravo zahteva, sploh ni prejel. Po samem zakonu se namreč domneva nasprotno. Torej se šteje, da je bila vročitev opravljena. Povsem neutemeljeno in zato nesprejemljivo je tudi njegovo stališče, da upravne odločbe v statusnih zadevah ne bi smele biti vročane po pravilih o fikciji vročitve. Takšna zakonska ureditev je nujna prav zaradi neaktivnosti naslovljencev, ko kljub obvestilu o prispeli pošiljki te ne dvignejo, kar se je očitno zgodilo tudi v obravnavanem primeru.

11. Iz predhodno navedenih razlogov je tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanega sklepa ob uporabi 1. odst. 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih 4 (ZDSS-1) zakonito zavrnjen. Iz istih razlogov je potrebno pritožbo na podlagi 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 73/2007 s spremembami.

2 Ur. l. RS, št. 24/2006, Uradno prečiščeno besedilo s spremembami.

3 Ur. l. RS, št. 102/2015 s spremembami.

4 Ur. l. RS, št. 2/2004.