Legislator Case Law & Legislation
VSL Sklep II Cp 400/2018 ECLI:SI:VSLJ:2018:II.CP.400.2018 AI generated

Appeal allowed; co-ownership division continued despite disputed improvements because no actual share dispute exists.

Case Number VSL Sklep II Cp 400/2018
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Allowed / Granted

Legislator summary

AI generated

The appellate court overturned the first-instance decision that had referred a co-owner to legal proceedings regarding a disputed share in a shared property. Although the lower court found a dispute over the co-owner's share based on alleged improvements like a path and retaining wall, the appellant argued these works increased the property's value rather than her legal share. The court ruled that such minor improvements do not alter legal ownership or create a valid dispute requiring legal proceedings, thus allowing the division process to continue.

Legislator headnote

AI generated

9. člen ZNP; 118. člen ZNP: In a co-ownership division proceeding, if no genuine dispute exists regarding the subject matter or share sizes, the court must decide on the division; referring a party to legal proceedings is improper when alleged improvements do not legally increase the co-owner's share.

Keywords

AI generated
co-ownership division legal proceedings referral property improvements share dispute ZNP provisions appellate review legal title

Cited Legislation

AI generated
9. člen ZNP
V kolikor takšen spor med udeleženci postopka obstoji, sodišče prekine postopek in udeležence napoti na pravdo (9. člen ZNP).
118. člen ZNP
365. člen ZPP
37. člen ZNP
48. člen SPZ
25. člen ZTLR
286. člen ZPP

Cited Case Law

AI generated
Vrhovno sodišče II Ips 872/2009
Višje sodišče v Ljubljani I Cp 2041/2011
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

[JEDRO]

V postopku za delitev solastne stvari sodišče odloči o delitvi, če med udeleženci ni spora o predmetu delitve in o velikostih njihovih deležev. V kolikor takšen spor med udeleženci postopka obstoji, sodišče prekine postopek in udeležence napoti na pravdo.

Morebitna vlaganja v solastno nepremičnino v obsegu izdelave dveh škarp in cestišča ne morejo vplivati na spremembo pravne pripadnosti nepremičnine. Z opisanimi vlaganji se pridobi le obligacijski zahtevek, ne pa večjega solastniškega deleža na nepremičninah.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom napotilo nasprotno udeleženko na pravdo zoper predlagateljico zaradi ugotovitve, da je njen solastniški delež na nepremičninah, ki so predmet delitve, večji kot polovica (točka I. izreka). Nasprotni udeleženki je določilo rok 30 dni po pravnomočnosti sklepa za vložitev tožbe, sicer bo sodišče nepravdni postopek nadaljevalo ne glede na podane zahtevke (točka II. izreka), in prekinilo nepravdni postopek (točka III. izreka).

2. Predlagateljica vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov ter pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi. Navaja, da razlogov za napotitev na pravdo in posledično prekinitev postopka ni. Nasprotna udeleženka je na naroku dne 13. 12. 2017 navedla, da so sedaj zanjo solastniški deleži sporni in da je njen delež večji, vendar te trditve ni argumentirala, niti ni predložila nobenih dokazov. Nasprotna udeleženka je na naroku dne 18. 2. 2013 izrecno navedla, da zaradi vlaganj, ki jih zatrjuje v tem postopku (podporni zid, nasip), ni prišlo do povečanja solastnega deleža nasprotne udeleženke, temveč se je zaradi njih povečala vrednost dela nepremičnine, ki ga uporablja. Ta parcela naj bi ji v okviru delitve tudi pripadla v izključno last. Sodišče je tedaj posledično ugotovilo, da deleži niso sporni. Če stranka svojo izjavo prekliče ali jo spremeni, mora sodišče oceniti kakšnega pomena je to za odločitev o zadevi. Predlagateljica nadalje navaja, da sodišče prve stopnje svojo odločitev napačno navezuje na odločitev sodišča v pravdnem postopku, ki je bil končan s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 2331/2016, s katerim je bila tožba nasprotne udeleženke zavržena. Sodišče je v omenjenem pravdnem postopku odločalo o tožbi nasprotne udeleženke, ki jo je ta vložila na podlagi (napačnega) napotitvenega sklepa nepravdnega sodišča z dne 1. 7. 2013. Res je, da je bila tožba nasprotne udeleženke zavržena, vendar to ne daje podlage, da sodišče sedaj ponovno prekinja nepravdni postopek iz istih razlogov. Trditve nasprotne udeleženke o večjem solastniškem deležu so tudi prepozne, saj v nepravdnem postopku delitve stvari veljajo določbe 286. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP in je nasprotna udeleženka s sedanjimi trditvami že prekludirana.

3. Nasprotna udeleženka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V postopku za delitev solastne stvari sodišče odloči o delitvi, če med udeleženci ni spora o predmetu delitve in o velikostih njihovih deležev (drugi odstavek 118. člena Zakona o nepravdnem postopku - ZNP). V kolikor takšen spor med udeleženci postopka obstoji, sodišče prekine postopek in udeležence napoti na pravdo (9. člen ZNP). Nasprotna udeleženka uveljavlja večji solastniški delež na nepremičninah parc. št. 3144/5 in 3144/6 obe k.o. ..., katerih zemljiškoknjižni solastnici sta skupaj s predlagateljico vsaka do ½. Nasprotna udeleženka uveljavlja večji solastniški delež na navedenih nepremičninah zaradi svojih vlaganj, in sicer v izdelavo dveh škarp in cestišča.

6. Pritrditi gre pritožbenim navedbam predlagateljice, da nasprotna udeleženka svoje trditve o izdelavi dveh škarp in cestišča ni z ničemer konkretizirala, ali ponudila ustreznih dokazov. Za kakšno naravo in obseg vlaganj, ki naj bi botrovala povečanju njenega solastniškega deleža, je šlo ter kdaj so bila dela opravljena, nasprotna udeleženka ne pojasni. Tudi sicer morebitna vlaganja nasprotne udeleženke v izdelavo dveh škarp in cestišča ne morejo vplivati na spremembo pravne pripadnosti nepremičnine. V skladu s prvim odstavkom 48. člena Stvarnopravnega zakonika - SPZ tisti, ki postavi, prizida ali izboljša zgradbo, na nepremičnini ne pridobi lastninske pravice, temveč lahko od lastnika nepremičnine zahteva tisto, za kar je bil ta obogaten. Z vlaganji, kot jih zatrjuje nasprotna udeleženka, je zoper predlagateljico pridobila kvečjemu obligacijski zahtevek, ne pa večjega solastniškega deleža na nepremičninah.

7. Nasprotna udeleženka je na naroku dne 13. 12. 2017 sicer navedla, da naj bi bila vlaganja v nepremičnini izvedena pred letom, ko je v veljavo vstopil SPZ, a tudi to zgoraj navedenega ne spremeni. Po določilih Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih - ZTLR, ki je veljal pred SPZ, je z gradnjo pridobil lastninsko pravico na zemljišču tisti, ki je zgradil stavbo ali drugo zgradbo (gradbeni objekt) na zemljišču, na katerem ima nekdo drug lastninsko pravico, če ni vedel in tudi ni mogel vedeti, da gradi na tujem zemljišču, lastnik zemljišča pa je vedel za gradnjo in se ni takoj uprl (prvi odstavek 25. člena ZTLR). Za pridobitev lastninske pravice z gradnjo po določilih ZTLR so bili potrebni obsežni posegi, na podlagi katerih je nastala nova stvar oziroma nepremičnina. Zgolj izboljšava tuje nepremičnine, s katero se ni spremenila identiteta nepremičnine, ne zadostuje za uporabo teh določb. 1 Nasprotna udeleženka z izdelavo dveh škarp in cestišča ni izgradila novega objekta, niti ni šlo za gradnjo na tujem svetu, saj sta s predlagateljico solastnici obravnavanih parcel. Vlaganja nasprotne udeleženke predstavljajo zgolj izboljšavo zemljiške parcele, ki pa ne upravičuje povečanje njenega (so)lastniškega deleža.

8. Kot pravilno opozarja pritožba, razlogov za napotitev na pravdo in prekinitev nepravdnega postopka v konkretnem primeru ni. Med predlagateljico in nasprotno udeleženko spor o velikosti njunih solastniških deležev dejansko ne obstoji. Nasprotna udeleženka s trditvami glede vlaganj (izdelava dveh škarp in cestišča) v solastni nepremičnini in posledično pridobitvijo večjega solastniškega deleža na teh nepremičninah ne more uspeti, saj za to ni podlage ne v določilih SPZ, niti v določilih ZTLR. S prekinitvijo nepravdnega postopka in napotitvijo nasprotne udeleženke na pravdo bi prišlo zgolj do nepotrebnega zavlačevanja že tako dolgega postopka.

9. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje napačno uporabilo določbi 9. in 118. člena ZNP. Ker je bilo potrebno pritožbi predlagateljice že na tej podlagi ugoditi, se pritožbeno sodišče z nadaljnjimi pritožbenimi navedbami ni ukvarjalo.

10. Ker je pritožbeno sodišče ugotovilo kršitev, na katero opozarja pritožba, je pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

1 Prim. sodbo Vrhovnega sodišča II Ips 872/2009 z dne 30. 6. 2011, sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2041/2011 z dne 14. 12. 2011