Appeal dismissed; debtor's successor lacks legal interest to challenge assignment order under ZIZ.

I. Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

II. Dolžnikov dolžnik sam krije svoje pritožbene stroške.

[JEDRO]

Gola procesna aktivna legitimacija novega upnika dolžniku prenesene terjatve pravnega položaja ne poslabša. Pravni položaj stranke spreminjajo odločitve o pravicah, obveznostih in pravnih koristih stranke. Gre za spremembe v pravnem položaju in le na take položaje oziroma spremembe le-teh je mogoče opreti pravni interes stranke. Druge vrste interesov (zasebni interesi, na primer ekonomski interes, neugodnosti, ki so posledica tega, da je stranka lahko toženec v pravdnem postopku ...) pravno niso upoštevne. Sklep o prenosu terjatve je torej zgolj izvršilno sredstvo, ki nadomešča voljno dejanje dolžnika. Dolžnikovemu dolžniku je zagotovljena nevtralnost njegovega pravnega položaja tudi zoper pridobitelja (upnika v tem postopku). ZIZ ureja zgolj procesna pravila (prisilne) cesije, v ostale institute materialnopravne narave, ki jih določa OZ, pa ZIZ ne posega oziroma jih ne spreminja. Zato dolžnikovemu dolžniku ni mogoče priznati pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper sklep o prenosu terjatve.

Nedoločene terjatve ni mogoče niti zarubiti niti prenesti v izterjavo, vendar lahko takšne odločitve s pravnimi sredstvi izpodbija le dolžnik sam.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje pritožbo dolžnikovega dolžnika zavrglo.

2. Zoper sklep se po Državnem odvetništvu RS pravočasno pritožuje Republika Slovenija kot dolžnikov dolžnik. Navaja, da ne drži, da v konkretnem primeru ni mogoče šteti, da v tej fazi postopka še ni poseženo v pravice in pravne interese dolžnikovega dolžnika. Ker upnik v predlogu za izvršbo ni navedel, za kakšno terjatev dolžnika do Republike Slovenije gre, sodišče ni moglo izdati sklepa o prenosu. Terjatev je nedoločena in je ni mogoče identificirati. Do spremembe upnika sploh ne more priti, če terjatve ni. Upnik tako ne more pridobiti pravice, da namesto dolžnika izterja terjatev do dolžnikovega dolžnika. Ker terjatev ni določno opredeljena, je že poseženo v interese Republike Slovenije, saj bo upnik pridobil procesno pravico za vložitev ustrezne tožbe zoper dolžnikovega dolžnika. S tem se je položaj dolžnikovega dolžnika poslabšal. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

5. Po določbi tretjega odstavka 343. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ je pritožba nedovoljena med drugim, če pritožnik ni imel pravnega interesa zanjo. Osnovna predpostavka vsake pritožbe je pravovarstvena potreba oziroma pravni interes. Ta je podan le tedaj, če gre za odločitev, ki je pritožniku v škodo, ali, povedano drugače, če je s pritožbo mogoče doseči za pritožnika ugodnejšo rešitev.

6. Dolžnikov dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o prenosu terjatve v izterjavo. Je sicer specifičen udeleženec izvršilnega postopka, vendar pa v skladu z ustaljeno sodno prakso pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o rubežu terjatve in zoper sklep o prenosu terjatve v izterjavo nima (tako sklepi VSL II Ip 3698/2015, III Ip 3112/2015, III Ip 4013/2012, II Ip 4300/2010, III Cp 1047/2006, II Cpg 397/2001, VSC II Ip 18/2013 in Ip 711/2007). Sklep o prenosu terjatve v izterjavo je namreč le posledica pravnomočnega sklepa o rubežu terjatve oziroma je zgolj naslednje procesno dejanje sodišča, ki sledi pravnomočnemu sklepu o rubežu terjatve, in že zato ne more vplivati na poslabšanje pravnega položaja dolžnikovega dolžnika. Z njim ni ugotovljen obstoj dolžnikove terjatve zoper dolžnikovega dolžnika. S prenosom v izterjavo pridobi upnik le pravico, da namesto dolžnika izterja zarubljeno terjatev, pridobi torej le procesno aktivno legitimacijo.

7. Gola procesna aktivna legitimacija novega upnika dolžniku prenesene terjatve pravnega položaja ne poslabša. Pravni položaj stranke spreminjajo odločitve o pravicah, obveznostih in pravnih koristih stranke. Gre za spremembe v pravnem položaju in le na take položaje oziroma spremembe le-teh je mogoče opreti pravni interes stranke. Druge vrste interesov (zasebni interesi, na primer ekonomski interes, neugodnosti, ki so posledica tega, da je stranka lahko toženec v pravdnem postopku ...) pravno niso upoštevne. Kako naj bi sklep o prenosu posegel v njegov pravni položaj, dolžnikov dolžnik ni utemeljil, zato mu pravnega interesa za pritožbo, ki jo je sodišče prve stopnje zavrglo, ni mogoče priznati.

8. Sklep o prenosu terjatve (120. člen ZIZ) je torej zgolj izvršilno sredstvo, ki nadomešča voljno dejanje dolžnika. Dolžnikovemu dolžniku je zaradi določbe 421. člena Obligacijskega zakonika - OZ zagotovljena nevtralnost njegovega pravnega položaja tudi zoper pridobitelja 1 (upnika v tem postopku). ZIZ ureja zgolj procesna pravila (prisilne) cesije, v ostale institute materialnopravne narave, ki jih določa OZ, pa ZIZ ne posega oziroma jih ne spreminja. Zato dolžnikovemu dolžniku ni mogoče priznati pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper sklep o prenosu terjatve.

9. Drži sicer, da se je sodna praksa že izrekla, da nedoločene terjatve ni mogoče niti zarubiti niti prenesti v izterjavo (sklep VSL I Ip 1406/2014), vendar lahko takšne odločitve s pravnimi sredstvi izpodbija le dolžnik sam. Vprašljivo je tudi, ali bo upnik z nedoločenim izrekom sklepa o prenosu terjatve uspel izkazati procesno aktivno legitimacijo, vendar pa je navedeno lahko le predmet drugih postopkov.

10. Glede na vse navedeno je odločitev sodišča prve stopnje, ki je nedovoljeno pritožbo dolžnikovega dolžnika zoper sklep o prenosu terjatve zavrglo, pravilna. Višje sodišče je zato, in ker tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Dolžnikov dolžnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Miha Juhart et al., Obligacijski zakonik s komentarjem, splošni del, 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2003, stran 589.