Appeal dismissed; court upheld service by leaving documents in mailbox as valid public record proof.

Pritožba se zavrne in sodba potrdi.

[JEDRO]

Po podatkih obvestila sodišču o opravljeni vročitvi, neposredna vročitev sodnih pisanj tožencu ni bila mogoča, zato je bilo v zvezi z vročitvijo dopolnitve tožbe dne 17. 8. 2016 in v zvezi z vročitvijo vabila na narok 6. 4. 2017, dne 2. 3. 2017, v njegovem hišnem predalčniku puščeno obvestilo iz tretjega odstavka 142. člena ZPP. Ker toženec sodnih pošiljk v 15 dneh ni dvignil, sta mu bili pisanji puščeni v hišnem predalčniku dne 2. 9. 2016 oziroma dne 20. 3. 2017. Samo s svojim zaslišanjem zakonske domneve o resničnosti takšnih dejstev iz vročilnice, ki je javna listina, upoštevaje pavšalne pritožbene trditve, toženec ne more ovreči.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 23659/2016 z dne 15. 3. 2016, ostane v celoti v veljavi v 1. in 3. odstavku izreka.

2. Zoper sodbo je toženec vložil pravočasno pritožbo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da sodišče v izpodbijani sodbi ugotavlja, da ni odgovoril na dopolnitev tožbe niti ni prišel na narok, na katerega je bil pravilno povabljen. Takšni zaključki so napačni, saj ni prejel niti dopolnitve tožbe niti vabila na narok. To je razvidno tudi iz spisa. Nikdar ni s svojim podpisom potrdil prejema nobene od navedenih sodnih pošiljk, tudi jih ni prejel v primeru t.i. nadomestne vročitve. Če bi jih, bi reagiral in na dopolnitev tožbe odgovoril, pristopil pa bi tudi na narok. Izpodbijana sodba pa mu je bila res puščena v nabiralniku, ni pa prejel obvestila o sodni pošiljki, sicer bi sodbo dvignil v okviru določenega 15-dnevnega roka. Kot dokaz predlaga vpogled v spis in svoje zaslišanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Ob času obravnavanja pritožbe iz podatkov sodnega registra izhaja, da je toženec od 9. 1. 2018 v stečaju, vendar pritožbeno sodišče ugotavlja, da ni ovir za obravnavo pritožbe, ker so bila opravljena že pred stečajem vsa procesna dejanja v zvezi s pritožbo (le še odločeno ni bilo na pritožbeno stopnji – primerjaj drugi odstavek 207. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP).

5. Nepravilnost vročitve iz podatkov v spisu ne izhaja. Po podatkih obvestila sodišču o opravljeni vročitvi, neposredna vročitev sodnih pisanj tožencu ni bila mogoča, zato je bilo v zvezi z vročitvijo dopolnitve tožbe dne 17. 8. 2016 in v zvezi z vročitvijo vabila na narok 6. 4. 2017, dne 2. 3. 2017, v njegovem hišnem predalčniku puščeno obvestilo iz tretjega odstavka 142. člena ZPP. Ker toženec sodnih pošiljk v 15 dneh ni dvignil, sta mu bili pisanji puščeni v hišnem predalčniku dne 2. 9. 2016 oziroma dne 20. 3. 2017 (obvestili pri list. št. 31 in pri list. št. 39). Na obvestilih je vse navedeno označeno, poleg pa je tudi podpis vročevalca. Gre za javno listino, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa (prvi odstavek 224. člena ZPP). Dovoljeno je dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena (četrti odstavek 224. člena ZPP). Samo s svojim zaslišanjem zakonske domneve o resničnosti takšnih dejstev iz vročilnice, upoštevaje pavšalne pritožbene trditve, toženec ne more ovreči. Pritožbeno sodišče še dodaja, da vročitev oziroma njena fikcija (v primeru, ko naslovnik pisanja v 15-dnevnem roku ne dvigne) nastopi že s samim potekom časa, medtem ko seznanjenost z vsebino pošiljke za pravilnost vročitve ni relevantna.

6. Nepravilnosti vročitve spornih sodnih pisanj tako pritožnik ni izkazal. Odločitev je tudi materialnopravno pravilna 2 , sodišče pa tudi ni zagrešilo tistih bistvenih določb kršitev pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP. Glede na povedano je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

1 Toženec je kot odvetnik dolžan tožnici plačati vtoževano članarino, zavarovalno premijo ter prispevek za humanitarno pomoč, v skupnem znesku 2.061,88 EUR s pripadajočimi obrestmi, na podlagi določb Zakona o odvetništvu.