Appeal allowed; first instance court must order supplementary evidence for creditor's claim to register debtor as shareholder.

I. Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za nov sklep o upnikovem predlogu.

[JEDRO]

Prvostopenjsko sodišče mora, če ugotovi, da predlogu priložena listina ni primerna za vpis deleža dolžnika kot družbenika v sodni register, postopati v skladu z določbo 168. člena v zvezi s četrtim odstavkom 165. člena ZIZ in upnika pozvati k dopolnitvi predloga ter ga poučiti, da lahko s tožbo zahteva vpis te pravice na dolžnika, če primerne listine nima.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog upnika z dne 26. 10. 2017 za vpis deleža v korist dolžnika in za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom.

2. Zoper sklep se upnik po pooblaščencu pravočasno pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Predlaga ugoditev pritožbi, višje sodišče pa naj sámo odloči o stvari, oziroma podredno, ugoditev pritožbi, razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek sodišču prve stopnje. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Višje sodišče zavrača pritožbeni očitek absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, češ da iz sklepa ni razbrati, iz katerega razloga je sodišče zavrnilo predlog za vpis deleža v korist dolžnika, iz katerega razloga pa predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom. V izpodbijanem sklepu so navedeni zadostni razlogi o odločilnih dejstvih, iz katerih je sodišče zavrnilo predlog za vpis poslovnega deleža v družbi v korist dolžnika, posledično zavrnitvi tega predloga pa je logična odločitev, da ni podlage za dovolitev nadaljevanja izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, to je na delež družbenika. Sklep je zato mogoče preizkusiti.

5. Višje sodišče pritrjuje oceni prvostopenjskega sodišča, da v notarskem zapisu z dne 23. 12. 2003 sklenjena Pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža (v nadaljevanju: Pogodba) ni primerna listina, da bi se na njeni podlagi lahko po uradni dolžnosti opravil vpis dolžnika kot družbenika v sodni register v skladu z določbo četrtega odstavka 168. člena ZIZ, ki se sicer nanaša na izvršbo na nepremičnino, se pa na podlagi četrtega odstavka 165. člena ZIZ smiselno uporablja tudi za izvršbo na delež družbenika. Višje sodišče se sklicuje na razloge, navedene v izpodbijanem sklepu. Neutemeljeno je pritožbeno navajanje, da odsvojitev deleža in sprememba družbenika učinkujeta že s samo sklenitvijo Pogodbe, saj je v točki Tretjič Pogodbe dogovorjeno, da postane kupec (dolžnik iz te izvršilne zadeve) imetnik celotnega poslovnega deleža, ki je predmet te pogodbe, z dnem plačila celotne kupnine in lahko ob predložitvi dokazila o plačilu vseh pogodbenih obveznosti prijavi poslovodju njegovo pridobitev. Pritožbeno stališče, da ima vpis spremembe družbenika deklaratorno naravo, je sicer pravilno (prim. prvi odstavek 482. člena Zakona o gospodarskih družbah - ZGD-1), vendar pa za odločitev v tej zadevi nepomembno, glede na predpisan način izvršbe na delež družbenika v skladu s 165. členom ZIZ. 1

6. Pritrditi pa je treba pritožniku, da bi moralo prvostopenjsko sodišče, če je ugotovilo, da predlogu priložena listina ni primerna za vpis deleža dolžnika kot družbenika v sodni register, postopati v skladu z določbo 168. člena v zvezi s četrtim odstavkom 165. člena ZIZ in upnika pozvati k dopolnitvi predloga ter ga poučiti, da lahko s tožbo zahteva vpis te pravice na dolžnika, če primerne listine nima (peti odstavek 168. člena v zvezi s četrtim odstavkom 165. člena ZIZ). Ker predlogu priložena Pogodba sama po sebi ni primerna za vpis spremembe družbenika, temveč bi ji bilo treba priložiti še dokazila o plačilu vseh pogodbenih obveznosti, je namreč upnikov predlog formalno in ne vsebinsko pomanjkljiv, pomanjkljivost pa je odpravljiva.

7. Upnik glede na navedeno utemeljeno uveljavlja obstoj relativne bistvene kršitve določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, zaradi katere je bilo treba pritožbi ugoditi, sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Njegovemu predlogu, da bi višje sodišče sámo odločilo o stvari, ni mogoče ugoditi, saj mora sodišče prve stopnje najprej opraviti postopek v skladu s 168. členom v zvezi s četrtim odstavkom 165. člena ZIZ (upoštevaje 108. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) in glede na rezultat tega postopka odločiti o predlogu za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom. Ker je pravno sredstvo dolžnika zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom ugovor, o katerem odloča sodišče prve stopnje, odločitev pritožbenega sodišča o predlogu za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom pa bi povzročila pravnomočnost sklepa, bi bila dolžniku odvzeta pravica do pravnega sredstva.

8. Višje sodišče je odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končni sklep o predlogu (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 165. člen ZIZ se glasi: „Izvršba na delež družbenika se opravi z zaznambo sklepa o izvršbi, prodajo deleža in poplačilom upnika iz zneska, dobljenega s prodajo. S sklepom o izvršbi sodišče prepove družbeniku razpolagati z njegovim deležem.Sodišče vroči sklep o izvršbi družbi in ga zaznamuje v sodnem registru. S to zaznambo pridobi upnik zastavno pravico na deležu družbenika z učinki tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi ta delež. Za izvršbo na delež družbenika se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o izvršbi na nepremičnine.“.