Legislator Case Law & Legislation
VDSS Sklep Pdp 48/2018 ECLI:SI:VDSS:2018:PDP.48.2018 AI generated

Appeal dismissed; court costs claim arose post-bankruptcy, not pre-bankruptcy, per ZPP s. 163.

Case Number VDSS Sklep Pdp 48/2018
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the appellant's appeal, upholding the first-instance decision that the claim for court costs arose after the bankruptcy proceedings began. The appellant argued that costs incurred before bankruptcy should be treated as bankruptcy claims, but the court found no basis in the Bankruptcy Act for this distinction. Relying on the Civil Procedure Act, the court determined that the right to claim court costs only materialized upon the court's decision, placing it post-bankruptcy.

Legislator headnote

AI generated

ZPP 163. člen; ZFPPIPP 252. člen: Court costs claims are deemed to arise after the commencement of bankruptcy proceedings because the right to claim them materializes only upon the court's decision, not when the costs are actually incurred.

Keywords

AI generated
bankruptcy proceedings court costs claim timing of claim civil procedure act bankruptcy act appeal dismissal creditor rights

Cited Legislation

AI generated

Cited Case Law

AI generated
Sklep VDSS, opr. št. Pdp 109/2017 z dne 16. 2. 2017
Sklep VDSS, opr. št. Pdp 109/2017 z dne 16. 2. 2017) šteje, da je obveznost toženke, da tožniku povrne pravdne stroške, ki so nastali po začetku stečajnega postopka.
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje (odločitev o stroških postopka).

II. Tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

[JEDRO]

Za rešitev spora je pomembno vprašanje, kdaj je tožnikova terjatev iz naslova pravdnih stroškov nastala, pred ali po začetku stečajnega postopka. Odgovora na to vprašanje ni mogoče najti v ZFPPIPP, ga pa daje ZPP v 163. členu, ki določa, da o povrnitvi stroškov odloči sodišče. Zato ni nobenega dvoma, da je terjatev tožnika nastala šele po začetku stečajnega postopka nad toženko.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo in sklepom odločilo:

- da se stečajno upraviteljico A.A. poziva na prevzem postopka na strani toženke (I. točka izreka);

- da se prekinjeni postopek nadaljuje (II. točka izreka);

- da se zavrže tožba tožnika v delu, ki se nanaša na zahtevek iz naslova odpravnine za glavnico v višini 18.191,68 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 9. 2010 do plačila (III. točka izreka);

- da se zavrne tožbeni zahtevek iz naslova odpravnine za glavnico 1.700,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 9. 2010 do plačila (IV. točka izreka);

- da je toženka dolžna tožniku v roku 8 dni povrniti stroške postopka v znesku 535,30 EUR (V. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep v V. točki izreka (izrek o stroških postopka) se pritožuje toženka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 339. člena ZPP. Navaja, da se ne strinja z obrazložitvijo, da za pravdne stroške v tem sporu ne velja njihova prijava v stečajni postopek in da se po sodni praksi (npr. Sklep VDSS, opr. št. Pdp 109/2017 z dne 16. 2. 2017) šteje, da je obveznost toženke, da tožniku povrne pravdne stroške, ki so nastali po začetku stečajnega postopka.

Toženka poudarja, da predmetno pritožbo vlaga z namenom dopustitve revizije, saj bi bilo primerno, da o tem pravnem vprašanju odloča tudi Vrhovno sodišče RS. Nova sodna praksa ni samo materialnopravno napačna, ampak ima direkten učinek na zmanjšanje stečajne mase ali celo blokado izvedbe najbolj nujnih opravil v stečajnem postopku. V kolikor bo taka praksa obstala, bodo vsi pravdni stroški, ki so nastali pred začetkom stečajnega postopka, hkrati pomenili strošek v stečajnem postopku, kar pa je nedopustno in v nesorazmerju z načelom sorazmernega poplačevanja upnikov in v nasprotju s smotrnostjo in ekonomičnostjo postopanja v stečaju.

Celotni stečajni postopek je po strukturi vezan na časovni presek pričetka stečajnega postopka. Zato se vse terjatve s stroški vred, ki so nastali pred začetkom stečaja, obravnavajo kot prijavljene terjatve v postopek stečaja. Praksa sodišč, da terjatev na povrnitev stroškov nastane šele z odločitvijo sodišča, ne pa takrat, ko stroški dejansko nastanejo, je napačna in brez pravne podlage. Pravna podlaga stroškov v stečajnem postopku je določena v 354. člena ZFPPIPP, kjer je določeno, kaj so stroški stečajnega postopka. V 355. členu ZFPPIPP pa so določene vrste stroškov in pod točko 6 določa kot vrste stroškov tudi pravdne stroške dolžnika v postopkih iz oddelka 5.6. ZFPPIPP. Iz navedenega poglavja zakona je jasno, da je zakonodajalec imel v mislih sodne postopke in z njimi povezanimi stroški, ki nastanejo tekom stečajnega postopka in ne prej.

Toženka predlaga, da se pritožbi ugodi in V. točko izreka spremeni tako, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Na podlagi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem.) je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri tem pa po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, niti tistih na katere opozarja pritožba. Dejansko stanje je popolno ugotovljeno in pravilno uporabljeno materialno pravo.

5. Pritožba se sklicuje na pritožbeni razlog absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, vendar ne navaja, katero določilo ZPP naj bi bilo kršeno, niti ne v čem naj bi bila kršitev storjena. Zato se pritožbeno sodišče o tem pritožbenem razlogu ne more izjasniti.

6. V tej zadevi je tožnik vložil tožbo 7. 7. 2015, s sklepom Okrožnega sodišča v Kopru opr. št. St 5861/2015 pa je bil nad toženko 29. 2. 2016 začet stečajni postopek. Tožba je bila torej vložena pred začetkom stečaja in tožnik je v njej priglasil stroške, za katere je prvostopno sodišče ugotovilo, da so upravičeni in da jih mora toženka povrniti skladno s tožnikovim uspehom v sporu (91,45 %). Sporno pa je, ali bi sodišče prve stopnje o teh stroških moralo odločiti z ugotovitveno ali dajatveno sodbo, torej ali bi se ti stroški tožniku poplačali iz razdelitvene mase po pravilih o plačilu terjatev upnikov ali kot terjatev, ki nastane po začetku stečajnega postopka.

7. Predmet tega pritožbenega postopka so pravdni stroški, ki po svoji naravi predstavljajo terjatev upnika, za katero velja splošno pravilo, določeno v 252. členu Zakona o finančnem poslovanju (ZFPPIPP, Ur. l. RS, št. 126/07 s sprem.), ki določa, da pravne posledice začetka stečajnega postopka nastanejo za vse terjatve upnikov do stečajnega dolžnika, ki so nastale do začetka stečajnega postopka, če ni v zakonu za posamezen primer določeno drugače. Upniki morajo v stečajnem postopku prijaviti vse svoje terjatve do stečajnega dolžnika, ki so nastale do začetka stečajnega postopka, razen tistih, za katere zakon določa, da se ne prijavijo (296. člen ZFPPIPP).

8. Na podlagi navedenega je torej za rešitev spora pomembno vprašanje, kdaj je tožnikova terjatev iz naslova pravdnih stroškov nastala: pred ali po začetku stečajnega postopka. Odgovora na to vprašanje ni mogoče najti v ZFPPIPP, ga pa daje ZPP v 163. členu, ki določa, da o povrnitvi stroškov odloči sodišče. Zato ni nobenega dvoma, da je terjatev tožnika nastala šele po začetku stečajnega postopka nad toženko. Glede na navedeno je izpodbijana odločitev prvostopnega sodišča materialnopravno v celoti pravilna in zakonita.

9. Ker niso podani razlogi, iz katerih se sklep lahko izpodbija, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

10. Ker toženka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena in prvi odstavek 165. člena ZPP).