Administrative court dismisses rejection of free legal aid for a lawyer, ruling the vehicle registration document irrelevant to personal status.

I. Tožbi se ugodi, sklep Okrožnega sodišča v Celju, št. Bpp 1228/2017 z dne 14. 3. 2018, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

[JEDRO]

Sodišče stališče tožene stranke, da je tožnik vložil tožbo kot nosilec profitne dejavnosti, odvetnik, kar utemeljuje s podatki iz prometnega dovoljenja vozila, v katerem je kot uporabnik vozila naveden tožnik kot odvetnik, zaradi česar v tem svojstvu ne more biti upravičenec do BPP, ocenjuje kot pravno zmotno.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom odločila, da se prošnja A.A. za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), tožnika v tem upravnem sporu, zavrže kot nedovoljena. Odločitev je utemeljila s podatkom, da je prosilec 29. 7. 2017 vložil prošnjo za BPP, v kateri je zaprosil za BPP v dveh pravdnih postopkih (v postopku, v katerem bo vtoževal uporabnino in stroške vzdrževanja avta Renault Grand Scenic, ter v postopku, v katerem bo vložil tožbo na podlagi 178. člena Obligacijskega zakonika (OZ), zaradi kršitve osebnostnih pravic in plačila odškodnine). Tožena stranka je s sklepom, št. Bpp 1228/2017 z dne 14. 3. 2018, spis Bpp 1228/2017 razdružila tako, da je izločila prosilčevo prošnjo za dodelitev BPP, v zvezi z vložitvijo tožbe na podlagi 178. člena OZ.

2. V nadaljevanju je tožena stranka povzela določbo 10. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) ter pojasnila, da je A.A. vložil prošnjo za dodelitev BPP kot pravna oseba oziroma nosilec profitne dejavnosti - odvetnik, uporabnik osebnega vozila Renault Grand Scenic 1.5/DCI, kar dokazuje priložena kopija prometnega dovoljenja za navedeno vozilo, iz katerega izhaja, da je uporabnik vozila A.A. - odvetnik s stalnim prebivališčem na naslovu B. in ne A.A. - fizična oseba s stalnim prebivališčem na naslovu C. Na podlagi 10. člena ZBPP pravna oseba oziroma nosilec profitne dejavnosti - odvetnik, ne more biti upravičen do BPP, saj ne spada v nobenega v 10. členu določenih subjektov. Enako izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS, v zadevi IV U 115/2011 in II U 264/2015.

3. Tožnik v tožbi odločitvi oporeka in pojasnjuje, da je za BPP zaprosil kot fizična oseba, saj v postopku, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, št. IV P 1454/2017 in kjer vtožuje uporabnino za avto, nastopa kot fizična oseba. V tem postopku ga zastopa odvetnik Č.Č. iz Ljubljane. Tožnik je za BPP zaprosil pravočasno, še pred vložitvijo tožbe, zato je bilo zavrženje te prošnje, čeprav sta izpolnjena tako finančni kot objektivni kriterij, nepravilno.

4. V nadaljevanju tožnik utemeljuje trditev, da ima kot fizična oseba pravico zahtevati uporabnino za vso premoženje, ki je vpisano nanj kot na fizično osebo in kot odvetnika. Odvetnik, ki opravlja dejavnost, ni pravna oseba, ampak gre za obliko opravljanja njegove dejavnosti po Zakonu o odvetništvu in tako predstavlja fizično osebo, ki opravlja dejavnost. Res je avto Renault Grand Scenic 1.5 DCI vpisan v prometnem dovoljenju na fizično osebo z dejavnostjo odvetništvo, vendar tako njegovo osebno premoženje kot premoženje, ki je zapisano na odvetnika, predstavlja njegovo osebno premoženje, zato tudi v pravdnih postopkih nastopa kot fizična oseba. V nadaljevanju pojasnjuje tudi razloge, iz katerih je razvidno, da izpolnjuje materialni pogoj za dodelitev BPP ter navaja, da mu mora biti BPP dodeljena ne glede na to, da opravlja poklic pravnika - odvetnika. V zadevi, v kateri je zaprosil za BPP to dejstvo ni relevantno, saj tožnik zaradi čustvene prizadetosti ni sposoben objektivno in racionalno razmišljati, zato v zaprošeni zadevi rabi pomoč drugega odvetnika. Ne za BPP, ne iz drugih predpisov ne izhaja, da tožniku zaradi poklicnega stanu ne more biti odobrena BPP. Glede na navedeno sodišču predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijano odločbo spremeni ter tožnikovi prošnji za dodelitev redne BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje ugodi oziroma podrejeno izpodbijano odločbo v izpodbijanem delu odpravi in zadevo v tem delu vrne v ponovni postopek toženi stranki. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka in predlaga, da ga sodišče oprosti plačila sodne takse.

5. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni vložila.

K I. točki izreka:

6. Tožba je utemeljena.

7. V sporni zadevi odločitev temelji na določbi 10. člena ZBPP, ki določa, kdo so upravičenci po ZBPP. V skladu s 1. točko prvega odstavka tega člena so upravičenci do BPP med drugim tudi državljani Republike Slovenije, ki v Republiki Sloveniji stalno prebivajo. Tožena stranka, ki je štela, da je tožnik prošnjo za BPP vložil kot podjetnik posameznik, je na podlagi sicer pravilne ugotovitve, da med upravičenci do BPP niso naštete ne gospodarske družbe, ne podjetniki posamezniki, tožnikovo vlogo kot nedovoljeno zavrgla.

8. Sodišče zgoraj navedeno stališče tožene stranke, da je tožnik vložil tožbo kot nosilec profitne dejavnosti, odvetnik, kar utemeljuje s podatki iz prometnega dovoljenja vozila, v katerem je kot uporabnik naveden tožnik kot odvetnik, zaradi česar v tem svojstvu ne more biti upravičenec do BPP, ocenjuje kot pravno zmotno.

9. Sodišče ugotavlja, da je tožnik A.A. vložil prošnjo za dodelitev BPP dne 31. 7. 2017, v pravdni zadevi uporabnine za osebni avto in povrnitev stroškov vzdrževanja avta, kot fizična oseba. Tudi navedba njegovega naslova na prošnji za dodelitev BPP, kjer ima tožnik prijavljeno stalno prebivališče, in ne naslov C., kjer opravlja delo odvetnika, utemeljuje sklep, da je v zadevi odločanja o tožnikovi upravičenosti do BPP tožnik vložil prošnjo za BPP kot fizična oseba. Na drugačen sklep ne morejo vplivati podatki v prometnem dovoljenju, v katerem je kot uporabnik vozila naveden tožnik kot odvetnik. Sodišče toženi stranki v tej zvezi pojasnjuje, da kopija prometnega dovoljenja predstavlja dokaz, ki ga je treba presojati v ugotovitvenem postopku, takšna presoja pa narekuje vsebinsko odločitev, zato je izpodbijana odločitev nepravilna že iz tega razloga.

10. Tudi sicer sodišče ugotavlja, da je tožena stranka v izpodbijanem sklepu nepravilno ocenila status tožnika kot odvetnika v smislu morebitnega opravljanja gospodarske dejavnosti, ko je prosilca štela kot pravno osebo oziroma nosilca profitne dejavnosti. Odvetnik je namreč fizična oseba, ki opravlja intelektualne storitve kot svoboden poklic, kot določa Zakon o odvetništvu, po katerem je odvetništvo del pravosodja in neodvisna služba, odvetniki pa se ne tretirajo kot samostojni podjetniki v smislu določb Zakona o gospodarskih družbah. V prid ugotovitvi, da odvetnika ni mogoče šteti za podjetnika, so se v več odločbah že izrekla različna sodišča. Navedeno pomeni, da je sklicevanje tožene stranke na dve sodbi Upravnega sodišča Republike Slovenije, ki se nanašata na samostojnega podjetnika kot gospodarski subjekt, ki ni upravičen do BPP, napačno.

11. Glede na navedeno in upoštevaje dejstvo, da je tožnik državljan Republike Slovenije s stalnim prebivanjem v Sloveniji, je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) odpravilo ter zadevo na podlagi tretjega odstavka 64. člena ZUS-1 vrnilo toženi stranki, da opravi ponoven postopek, v katerem bo morala presojati, ali tožnik v konkretni zadevi izpolnjuje pogoje za dodelitev BPP, določene v ZBPP, pri tem pa v zvezi z vprašanjem, ali je odvetniku zaradi njegove izobrazbe in poklica dopustno odreči pravico do BPP, upoštevati stališče upravnosodne prakse (sodbe Upravnega sodišča Republike Slovenije, oddelka v Celju, št. IV U 147/2017-6 z dne 6. 12. 2017 ter št. IV U 68/2018-7 in IV U 74/2018-7, oboje z dne 23. 5. 2018).

12. Sodišče o predlogu za taksno oprostitev ni odločalo, ker se v postopkih odločanja o BPP v skladu z 10. členom Zakona o sodnih taksah (ZST-1) sodna taksa ne plača.

K II. točki izreka:

13. Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo, je po določbi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožnik upravičen do povračila stroškov postopka. Te stroške je sodišče, skladno z določbo 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, odmerilo v pavšalnem znesku 285,00 EUR, glede na to, da je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa je zastopala odvetnica.