Legal entity appeal dismissed; court fee exemption denied as fee under statutory threshold.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the legal entity's appeal, upholding the first-instance court's rejection of its fee exemption request. The appellant argued that the court's fee assessment was invalid until a fee waiver was granted, but the court clarified that the fee obligation arises immediately upon filing the appeal. Consequently, the court ruled that the entity was not entitled to exemption because the calculated fee of 33.00 EUR fell below the maximum threshold of 44.00 EUR for such relief.
Legislator headnote
AI generatedZST-1 4. odst. 11.; ZST-1 1. odst. 5. 1. točka; ZST-1 34. odst. 4.; A legal entity cannot be exempted from paying court fees up to a maximum amount; if the assessed fee is below the statutory threshold, the exemption request is denied.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Tožeča stranka, ki je pravna oseba, ne more biti oproščena plačila sodne takse, ki znaša do vključno 44,00 EUR (četrti odstavek 11. člena ZST-1). Ker znaša v obravnavnem primeru sodna taksa le 33,00 EUR tožeča stranka ni upravičena do oprostitve plačila sodne takse.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor tožeče stranke zoper plačilni nalog z dne 27. 2. 2017 in njen ugovor zoper plačilni nalog z dne 1. 8. 2017. Hkrati je zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo z dne 20. 7. 2017. Ker tožeča stranka s pravnimi sredstvi ni uspela, ji je naložilo, da v roku 15 dni plača sodne takse po plačilnih nalogih, ki jim je ugovarjala.
2. Tožeča stranka je v pritožbenem roku vložila laično vlogo, s katero zahteva obnovo postopka, izločitev sodnika, izredni nadzor, hkrati pa navedena vloga vsebuje tudi pritožbo zoper povzeto odločitev sodišča prve stopnje. V pritožbi navaja, da je sklep sodišča prve stopnje v nasprotju s pravnim redom in sodno prakso. Iz nerazumljivih pritožbenih navedb je mogoče razbrati njeno vztrajanje na stališču, da odmera sodne takse ni mogoča, dokler ni odločeno o predlogu za taksno oprostitev.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Sodišče prve stopnje je tožeči stranki pravilno pojasnilo, da taksna obveznost za pravno sredstvo oziroma pritožbo nastane ob njeni vložitvi (1. točka prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1)). Če je pravno sredstvo umaknjeno nastane taksna obveznosti po četrtem odstavku 34. člena ZST-1 ob pravnomočnosti sklepa o umiku (13. točka prvega odstavka 5. člena ZST-1). Pravdna stranka mora takso plačati ob nastanku taksne obveznosti. Če taksa takrat ni plačana, sodišče izroči ali pošlje taksnemu zavezancu plačilni nalog, v katerem odmeri taksno obveznost in taksnega zavezanca pozove, naj v 15 dneh plača dolžno takso. Če taksni zavezanec predlaga oprostitev plačila sodne takse, se izterjava taksne obveznosti odloži. Iz podatkov spisa ne izhaja, da bi sodišče začelo postopek izterjave neplačane takse v skladu s 35. členom ZST-1, kljub predlogu tožeče stranke za taksno oprostitev.
5. Odločitev o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodne takse zaradi vložitve pritožbe 20. 7. 2017 tožeča stranka izrecno ne izpodbija. Ne glede na navedeno pa je pravilen zaključek prvostopenjskega sodišča, da tožeča stranka, ki je pravna oseba ne more biti oproščena plačila sodne takse, ki znaša do vključno 44,00 EUR (četrti odstavek 11. člena ZST-1). Ker znaša v obravnavnem primeru sodna taksa le 33,00 EUR tožeča stranka ni upravičena do oprostitve plačila sodne takse.
6. Pritožba je glede na navedeno neutemeljena in jo je bilo treba zavrniti ter potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)).
7. Glede na številne ugovore in pritožbe tožeče stranke z vsebinsko praznimi razlogi, pritožbeno sodišče opozarja na procesno odgovornost tako sodišča kot tudi strank, ki jo določa 11. člen ZPP. Sodišče si mora prizadevati, da se opravi postopek brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški ter onemogočiti vsako zlorabo pravic, ki jih imajo stranke v postopku, ugotovljena zloraba pravic pa pogojuje uporabo represivnega ukrepa oziroma izrek denarne kazni.