Court allows appeal against refusal of Austrian penalty enforcement due to interrupted statute of limitations from approved installment plan.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court granted the prosecution's appeal, vacating the first-instance court's refusal to recognize and enforce a final Austrian penalty decision. The first court had rejected enforcement based on relative statute of limitations, but the appellate court found the lower court failed to account for a legally approved installment plan that interrupted the limitation period. Consequently, the court remanded the case for a new trial where the first-instance court must verify the exact timeline of payment demands and the impact of the installment approval on the limitation period.
Legislator headnote
AI generated44. člen ZP-1; 186. člen ZSKZDČEU-1: An approved installment plan for a monetary penalty constitutes a legal obstacle preventing enforcement and interrupts the statute of limitations for the duration of the approved payment period.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovni postopek.
[JEDRO]
Izdaja sklepa o dovolitvi obročnega plačila globe predstavlja pravno oviro, zaradi katere se po zakonu sankcija ne sme izvršiti in v skladu z drugim odtavkom 44. člena ZP-1 povzroči prekinitev zastaranja za čas dovoljenega obročnega odplačevanja globe oziroma denarne kazni.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo priznanje in izvršitev odločbe prekrškovnega organa Republike Avstrije z dne 14. 8. 2014, ki je postala pravnomočna 24. 9. 2014, zoper storilca I. B..
2. Zoper tak sklep se pritožuje Okrožno državno tožilstvo v Celju zaradi bistvene kršitve določb postopka o prekršku iz 155. člena Zakona o prekrških (ZP-1) ter 186. člena Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije (ZSKZDČEU-1).
3. Pritožba je utemeljena.
4. Izpodbijana odločitev prvostopenjskega sodišča temelji na ugotovitvah, da je odločba pristojnega organa države izdaje postala pravnomočna 24. 9. 2014, da je prvostopenjsko sodišče predlog za priznanje in izvršitev odločbe pristojnega organa države izdaje prejelo 20. 10. 2017 in da iz odgovora pristojnega organa države izdaje z dne 16. 11. 2017 izhaja le, da je storilec delno poravnal globo do 29. 10. 2015. Na podlagi teh ugotovitev je prvostopenjsko sodišče zaključilo, da delno plačilo globe ne predstavlja dejanja organa, pristojnega za izvršitev, ki meri na izvršitev sankcije in da je tako izvršitev sankcije relativno zastarala, kar predstavlja razlog za zavrnitev priznanja in izvršitve odločbe pristojnega organa države izdaje v skladu s 6. točko 186. člena Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah med državami članicami EU (ZSKZDČEU-1).
5. Ob pregledu spisovnega gradiva pa je pritožbeno sodišče ugotovilo, da pritožnik utemeljeno izpostavlja, da iz dopisa pristojnega organa države izdaje, ki ga je prvostopenjsko sodišče prejelo 16. 11. 2017 (prevod slednjega pa šele po izdaji izpodbijanega sklepa), izhaja, da je storilec 27. 10. 2014 zaprosil za odlog plačila globe, da je pristojni organ države izdaje njegovemu predlogu v celoti ugodil in podaljšal rok za plačilo do 29. 10. 2015 in da mu je po tem datumu bil poslan plačilni nalog za manjkajočih 1.078,00 EUR.
6. Izdaja sklepa o dovolitvi obročnega plačila globe predstavlja pravno oviro, zaradi katere se po zakonu sankcija ne sme izvršiti in v skladu z drugim odstavkom 44. člena ZP-1 povzroči prekinitev zastaranja za čas dovoljenega obročnega odplačevanja globe oz. denarne kazni (primerjaj s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Kp 4980/2011 z dne 21. 11. 2017). Tako pritožnik utemeljeno izpostavlja, da v času trajanja odloga plačila kazni zastaranje ni teklo, ker gre za zakonsko možnost, ki upniku onemogoča izvršbo pred potekom tega roka. Ker sodišče prve stopnje odloga plačila ni upoštevalo, prav tako pa ni upoštevalo pojasnil pristojnega organa države izdaje o tem, da je bil storilec po poteku odloga ponovno pozvan k plačilu (kar lahko vpliva bodisi na presojo glede pretrganja zastaranja, bodisi na zaključek odloga oz. o tem, od kdaj je prekinjeno zastaranje teklo dalje), so zaključki o relativnem zastaranju izvršitve kazni in posledična odločitev o zavrnitvi predloga za priznanje in izvršitev preuranjeni in temelji na nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju.
7. Upoštevajoč navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, saj je ocenilo, da glede na naravo stvari in okoliščine primera samo ne more izvesti dokaznega postopka (osmi odstavek 163. člena ZP-1).
8. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje od pristojnega organa države izdaje zahtevati natančne podatke o tem, kdaj in na kakšen način je bil storilec pozvan k plačilu preostanka globe po izteku odloga, zlasti kdaj mu je bil poziv k plačilu vročen, nato pa pri ponovni presoji zastaranja izvršitve sankcije upoštevati odobreni odlog in presoditi, kakšen vpliv na tek relativnega zastaralnega roka ima ponovni poziv storilcu k plačilu preostanka globe, ki naj bi mu bil poslan po 29. 10. 2015, da bo lahko zanesljivo dognalo, ali je prišlo do relativnega zastaranja in kdaj je le-to nastopilo.