Legislator Case Law & Legislation
VSRS Sklep I Up 69/2018 ECLI:SI:VSRS:2018:I.UP.69.2018 AI generated

Appeal dismissed; administrative court ruling cannot affect final cost order not previously litigated.

Case Number VSRS Sklep I Up 69/2018
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court dismissed the appeal against a first-instance administrative court ruling that rejected a lawsuit challenging a procedural order to reopen proceedings. The appellant argued that overturning the reopening order would automatically invalidate the subsequent final cost order, but the court held that the cost order was already final and binding. The court ruled that the administrative court lacks jurisdiction to alter a final decision based on the reopening order unless explicitly provided by law, thereby protecting the principle of legal finality.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o upravnem sporu; Zakon o splošnem upravnem postopku: An administrative court ruling in a dispute cannot affect an administrative act that was not the subject of judicial review, and the finality of a subsequent cost order issued in a reopened proceeding cannot be challenged if the appellant did not appeal that specific order.

Keywords

AI generated
administrative appeal finality of decisions reopening proceedings cost order legal finality jurisdiction limits procedural order

Cited Legislation

AI generated
Article 158 of the Constitution of the Republic of Slovenia
Article 281 of the Act on General Administrative Procedure
Article 36, paragraph 1, point 6 of the Act on Administrative Disputes
Article 224, paragraph 1 of the Act on General Administrative Procedure
Article 225, paragraph 1 of the Act on General Administrative Procedure
Article 76 in conjunction with Article 82 of the Act on Administrative Disputes
Article 165, paragraph 1 of the Act on Civil Procedure
Article 154, paragraph 1 of the Act on Civil Procedure
Article 22 of the Act on Administrative Disputes
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Odločitev sodišča prve stopnje v tem upravnem sporu se ne more raztezati na upravni akt, ki ni bil predmet sodne presoje, prav tako pa tudi ne drži, da bi iz morebitne odprave sklepa o dovolitvi obnove ob uspehu pritožnika s tožbo v upravnem sporu izhajala pristojnost upravnega organa, da v dokončno in pravnomočno odločbo poseže na podlagi 281. člena ZUP. Taka posledica naknadne odprave sklepa o dovolitvi obnove po nastopu pravnomočnosti odločbe, izdane v obnovljenem postopku, bi morala biti zakonsko izrecno določena, saj to terja ustavno zahtevano varstvo pravnomočnosti (158. člen Ustave Republike Slovenije), česar pa ZUP ne določa.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi šeste točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo tožbo, ki jo je tožnik vložil zoper sklep Javne agencije za letalstvo št. 4500-8/2016/6-CAA0102 z dne 26. 10. 2016.

2. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi navaja, da je tožbo zavrglo, saj tožnik zoper sklep o stroških, izdan dne 23. 01. 2017 v obnovljenem postopku, s katerim mu je bilo (dodatno) naloženo plačilo letne tarife za veljavnost AOC, ni ugovarjal, niti ni vložil pritožbe, čeprav je to možnost nedvomno imel. Upravni spor zoper sklep o stroških z dne 23. 01. 2017 torej ni dopusten. Odločitev o stroških je dokončna in pravnomočna in kot takšna zavezuje, nanjo pa ne more vplivati niti morebitna drugačna odločitev, ki bi bila sprejeta v tem upravnem sporu. Sodišče prve stopnje je še pojasnilo, da je tožnik v tem upravnem sporu izpodbijal zgolj procesni sklep z dne 26. 10. 2016 in ne odločbe z dne 23. 01. 2017, ker pa morebitna ugoditev tožbi ne bi izboljšala pravnega položaja tožnika, za tožbo zoper sklep prvostopenjskega organa o obnovi postopka tožnik nima pravnega interesa.

3. Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) je zoper navedeni sklep vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj pritožbi ugodi in izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da je prvostopenjski organ s sklepom z dne 26. 10. 2016 obnovil postopek v zadevi obračuna spremenljivega dela letne tarife za veljavnost AOC za obdobje med 01. 01. 2016 in 31. 3. 2016. Kot razlog za obnovo postopka je prvostopenjski organ navedel, da je stroške zaračunal na podlagi, s strani tožnika, danih nepravilnih podatkov. Toženec je na novo odmeril spremenljivi del letne tarife kljub temu, da je tožnik vložil pravna sredstva zoper odločbo o obnovi postopka. Tožnik zoper novo odmerno odločbo ni vlagal pritožbe, saj je bil prepričan, da se bodo učinki odprave izpodbijane odločbe o obnovi postopka skladno z 281. čl. ZUP avtomatično nanašali na vse odločbe prvostopenjskega organa, izdanega v postopku, obnovljenem z izpodbijano odločbo. Meni, da ni mogoče zahtevati in pričakovati od tožnika, da vlaga pravna sredstva zoper vse odločbe, ki sledijo nezakonito začetemu postopku obnove. Navaja še, da je bil v novi odmerni odločbi napačno uporabljen in prekršen materialni predpis – Tarifa 2014.

K I. točki izreka:

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po presoji Vrhovnega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje, da zavrže tožbo, pravilna in zakonita. Sodišče je kot nesporno med strankama ugotovilo, da je prvostopenjski organ dne 23. 01. 2017, tj. še pred vložitvijo tožbe v obravnavani zadevi, izdal sklep o stroških št. 4500-8/2016/12-CAA0102, s katerim je pritožniku (dodatno) naložil plačilo letne tarife za veljavnost AOC za obdobje od 01. 01. 2016 do 31. 3. 2016 v znesku 3.714,72 EUR. Pritožnik zoper takšno odmerno odločbo ni vložil pritožbe, prav tako je z zavrženo tožbo z dne 17. 02. 2017 zahteval zgolj odpravo sklepa prvostopenjskega organa z dne 26. 10. 2016, s katerim je prvostopenjski organ obnovil postopek odmere spremenljivega dela letne tarife, čeprav je bil pred vložitvijo tožbe dne 17. 02. 2017 seznanjen tudi z odmerno odločbo z dne 23. 01. 2017.

6. Skladno z določbo prvega odstavka 224. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) je odločba, ki se ne more več izpodbijati s pritožbo, dokončna, skladno s prvim odstavkom 225. čl. ZUP pa postane pravnomočna odločba, ki se ne more več izpodbijati v upravnem sporu ali v drugem sodnem postopku, pa je stranka z njo pridobila določene pravice oziroma so ji bile z njo naložene kakšne obveznosti. Pravilna je zato ugotovitev sodišča prve stopnje, da je meritorna odločba – sklep o stroških z dne 23. 01. 2017, izdana v obnovljenem postopku, dokončna in pravnomočna ter da kot takšna zavezuje. Skladno z določbo 1. odstavka 6. člena ZUS-1 tako upravni spor zoper sklep o odmeri z dne 23. 01. 2017 ni več dopusten. Ker je pritožnik s tožbo v predmetnem upravnem sporu izpodbijal zgolj procesni sklep prvostopenjskega organa o obnovi postopka obračuna letne tarife AOC z dne 26. 10. 2016, zoper kasnejšo meritorno odmerno odločbo prvostopenjskega organa z dne 23. 01. 2017 pa se sploh ni pritožil, je slednja tako postala dokončna in pravnomočna. Zato je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnik pravnega interesa za tožbo zoper izpodbijani (procesni) sklep z dne 26. 10. 2016, nima, saj svojega pravnega položaja zaradi dokončnosti in pravnomočnosti meritorne odločbe o odmeri spremenljivega dela letne tarife z dne 23. 01. 2017 ne more več izboljšati. Odločitev sodišča prve stopnje v tem upravnem sporu se namreč ne more raztezati na upravni akt, ki ni bil predmet sodne presoje, prav tako pa tudi ne drži, da bi iz morebitne odprave sklepa o dovolitvi obnove ob uspehu pritožnika s tožbo v upravnem sporu izhajala pristojnost upravnega organa, da v dokončno in pravnomočno odločbo poseže na podlagi 281. člena ZUP. Taka posledica naknadne odprave sklepa o dovolitvi obnove po nastopu pravnomočnosti odločbe, izdane v obnovljenem postopku, bi morala biti zakonsko izrecno določena, saj to terja ustavno zahtevano varstvo pravnomočnosti (158. člen Ustave Republike Slovenije), česar pa ZUP ne določa.

7. Ker je pritožnik s tožbo izpodbijal zgolj procesni sklep o obnovi postopka, so neutemeljene tudi pritožbene navedbe o napačni uporabi Tarife 2014 v sklepu z dne 19. 01. 2017, saj Tarifa 2014 pri izdaji izpodbijanega procesnega sklepa o obnovi postopka sploh ni bila uporabljena.

8. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče pritožbo na podlagi 76. člena v zvezi z 82. členom ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, saj je ugotovilo, da niso podani razlogi, ki jih pritožnik uveljavlja, niti razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.

K II. točki izreka:

9. Izrek o stroških temelji na prvem odstavku 165. člena in prvem odstavku 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.